Vsa Slovenija pozna Mangart in slavno cesto pot njim. Zato sem bil prav vesel, da smo se končno tudi mi podali spoznat tega lepotca. Od doma smo šli že navsezgodaj zjutraj. Kmalu sem bil tega zelo vesel, saj je cesta na Mangart ozka, in si sploh ne predstavljam tesnobe, ki bi me navdajala, če bi na vsakem ovinku srečal kak nasproti vozeč avto. Tako pa smo v miru imeli ves čas enosmerni promet, pa še nekaj prostora je bilo na vrhu za parkirat. Že uro kasneje je bilo vse polno ...
Večina vozil je sicer samo prišla pogledat sedlo, in so se po krajšem postanku ter obveznem fotografiranju že obračali nazaj v dolino. Planinci pa smo vozila seveda zapustili za dlje in se podali uživat.
Za malo bolj spretne je z Mangartskega sedla krasno izbrati krožno pot - po desni, bolj zahtevni slovenski navzgor, in potem dol po malo lažji italijanski poti.
Mangart je lepotec, on sam in vsa razgledna druščina okoli njega. Zatorej res vreden obiska. Malo le pazi - če se ga lotiš na vrhuncu sezone, ko zna biti gneča prav neprijetna, je res nujno, da so tvoje noge na poti proti vrhu prej, kot na to pot posije sonce.
