nedelja, 28. oktober 2018

Istanbul: prvi dan

Krompirjeve počitnice 2018 smo preživeli na enem od stičišč sveta, v Istanbulu. Kot študenta sva do Istanbula pred davnimi leti potovala zelo počasi, z vlakom iz Ljubljane. Zdaj je bilo vse drugače - bila sva z družino in prijatelji, leteli smo s Turkish Airlines iz Benetk, in prvič v življenju smo sedeli na letalu, kjer je imel vsak potnik pred sabo TV ekran z izborom filmov, na letu pa smo dobili še dobro kosilo.



Počutili smo se, kot da bi leteli v poslovnem razredu, ne pa na budget varianti. Naša izkušnja je potrdila pričevanja mnogih, da je Turkish Airlines ena od boljših letalskih družb. Smo bili kar malo žalostni, ko je pilot najavil, da se že začenjamo spuščati proti letališču, saj smo res uživali v letu. 



Ker nas je bilo devet, smo za prevoz z letališča do hotela, ki smo ga našli na Bookingu, najeli kar kombi. Cena je bila skoraj enaka, kot če bi šli z javnim prevozom, prevoz pa smo imeli "od vrat do vrat". Bilo hitro, varno in tudi "zanimivo" (ko smo na avtocesti vozili vzvratno, s čimer smo prišli na cilj vsaj 15 minut hitreje, kot bi sicer). Trik voznika, ki ga najbrž izvaja vsak dan, da se izogne kolone na mestni vpadnici.


V hotelu smo samo odložili kovčke po sobah in takoj neučakani "napadli" mesto. Le nekaj minut hoje, pa smo že bili v samem središču Istanbula, pri Aya Sofyji. Mmmm, kako je pasalo - še zjutraj smo gledali naše hribe, zdaj pa že z vsemi čutili zajemali čisto drugačne podobe.



Hrana, kakršne smo v prihodnjih dnevih dobili še veliko - okusno meso, odlične cene!


Noč ljudi ne prežene domov!








Ko smo se končno vrnili v hotel in so vsi takoj pospali, sem jaz poln navdušenja še vedno slonel na oknu hotelske sobe in gledal ven, v ta povsem drugačni svet, ki ga bomo doživljali še prihodnje dneve. Navdušen sem bil!


sobota, 20. oktober 2018

Vrh Korena in Kalški greben


Tehnično lahka, a časovno kar zahtevna pot, ki naju je dolgo čakala. Kalški greben gledam vsak dan od doma, se torej spodobi, da se končno spoznamo tudi osebno ..


Pot najprej vodi do vrha Zvoha, najvišjega smučišča na Krvavcu, kjer sem bil že velikokrat na smučeh, enkrat s kolesom, zdaj pa prvič tudi peš. No, prvič pa sem tu, kjer se je zame pot vedno končala, šel naprej in spoznal svet za Zvohom, vse do Kalškega grebena. 




nedelja, 14. oktober 2018

Košutnikov turn


Košutnikov turn je najvišji vrh menda kar deset kilometrov dolgega grebena Košute. Nagradi te z lepimi razgledi na Kamniško-Savinjske Alpe, ob koncu poti pa se lahko pocrkljamo na planšariji Dolga njiva.

 




nedelja, 23. september 2018

Kitzbühel


Kitzbuhel večina Slovencev vsaj po imenu pozna zaradi smučarije. Mi smo ga prvič obiskali v netipčnem letnem času - jeseni. Bil nam je na poti proti domu, ko smo bili že ravno dovolj dolgo v avtu, da nam je zapasala kava. McCafe je za take želje na potovanjih po dražjih tujih državah po naših izkušnjah dobra rešitev. V primerjavi s Starbucks je kava precej cenejša, obenem dobra, spremlja pa jo tudi dobra izbira sladic, ki je cenejša kot v klasičnih slaščičarnah po razvitem zahodu. Tako je bilo tudi v Kitzbuhelu.


Mesto nam je sicer podarilo prijeten sprehod, pa sploh nismo imeli občutka, da hodimo po zimskem smučarskem središču, ampak čisto običajni prijetni vasi, slikovito umeščeni sredi narave.



 


sobota, 22. september 2018

Vaduz


Ker je bil Vaduz blizu naše poti proti domu, smo si predvsem zaradi preproste možnosti, da prvič obiščemo še državo Liechenstein, ogledali njihovo glavno mesto Vaduz.


Liechenstein je res zanimivo majhen, temu primerno tudi njihovo glavno mesto ne presega kakšnega manjšega slovenskega mesta, saj ima baje samo dobrih 5.000 prebivalcev. Nad mestom kraljuje grad, kjer živi lihtenštajnska kraljeva družina, "navadni smrtniki" pa smo se sprehodili nižje po mestnih ulicah. 







Grad kraljeve družine je vzidan v hrib nad mestom.







Buochs


Ko smo na Bookingu iskali "poceni" prenočišče na poti (kaj pa je v Švici poceni?!), smo ga našli v nam neznanem kraju Buochs. Pa smo bili prijetno presenečeni. Prijetno staro mestece, v katerega okolici je sama narava - gozdovi, polja in jezero. Sploh ni slabo!


Čeprav smo sem prišli samo prespat, nas je Buochs presenetil z brezplačnim bonusom - lepim sprehodom.