Ferrata dei Colodri

Ferata na goro Colodri je v bližini mesta Arco na severu Gardskega jezera. Ob uporabi obvezne feratarske opreme (čelada, samovarovalni komplet, ustrezna obutev) je zaradi svoje nezahtevnosti primerna za vsakogar. Obenem je dovolj kratka, da si jo lahko, tako kot mi, privoščiš pozno popoldan. Mi smo najprej pripeljali v Arco, se vselili v naš apartma, šli v trgovino in še na to skalo.

Pogled z vrha ferate proti krajema Arco in Riva del Garda in nato Gardskemu jezeru. 

 

Lago d'Iseo - jezero Iseo

Jezero d'Iseo smo obiskali med potjo iz Bergama proti Gardskemu jezeru. Lago d'Iseo je bil ravno na pravem mestu, da smo si ob njem našli prenočitev. Apartma je bil žal obupen, razgled z balkona na jezero pa je bil preprosto čudovit:

Samo jezero Iseo nas je razočaralo. Dolga cesta, ki se vije ob jezeru, je precej ozka in ovinkasta, desno od nje je kmalu jezero, brez kakih plaž ali mest, kjer bi lahko malo posedel ob vodi, levo od ceste pa nekaj hiš in potem že strm breg.

Smo pa našli slaščičarno z res enormnimi porcijami sladic! Na kvantiteto je opozarjal že ogromen jedilni list. Mi smo pridno pojedli vse, kar smo dobili. Smo se pa čudili mladi družini pri sosednji mizi. Čeprav so videli, da so porcije ogromne, so svojima predšolskima otrokoma naročili vsakemu svojo porcijo, pa seveda sta tudi starša vzela vsak svojo. Da so ob odhodu pustili polovico sladic nedotaknjenih, pač ni moglo biti presenetljivo ...

Bergamo

Bergamo veliko ljudi pozna samo po imenu letališča, ki predstavlja eno od glavnih baz nizkocenovnega Ryanaira. Kdo se je pripravljen peljati tako daleč, namreč prav iz Bergama pogosto lahko leti najceneje.

Pa vendar je Bergamo predvsem zelo lepo staro mesto na hribu, vredno ogleda.Vsaj tisti, ki imate let iz Bergama pozno popoldan ali pa pristanete v Bergamu dopoldan, si vzemite vsaj dve uri časa za obisk tega mesta. Z malo debelejšo denarnico pa prespite kje v okolici Bergama, si oglejte mesto in pojdite šele potem na letalo. Tako bo najudobneje.
 

 

Verona in opera Aida

Večkrat smo že slišali, da nekateri slovenski ljubitelji kulture redno zahajajo na opero v rimski amfiteater sredi Verone. Na internetu smo uspeli najti cenovno sprejemljive karte (seveda daleč zadaj oziroma zgoraj), pa smo se zdaj tudi mi odločili doživeti opero pod milim nebom s tehniko, ki so jo izumili pred tisočletji. 

Verona ni blizu,zato smo obisk opere združili z daljšo potjo oziroma kratkimi počitnicami, med katerimi smo obiskali še Bergamo, jezeri Iseo in Garda. 

Rana ura-zlata ura, zato smo šli od doma zgodaj, z namenom, da si pred opero ogledamo še mesto. Privoščili smo si božansko pico, sprehod po prijetnih ulicah in prijeten čas za nas. 

Obvezen postanek je seveda balkon, pod katerim naj bi Romeo hrepenel po Juliji. Danes ta kraj predvsem hrepeni po malce samote ...

 Ker je bila sobota, tudi mladoporočenci niso bili nič redkega v mestu...

  

Ko je prišel večer, smo se dobro uro pred začetkom opere pojavili pred amfiteatrom in obnemeli nad dolgimi vrstami ljudi, ki so že čakali na vstop. Bo že držalo, da vse predstave v tem velikem amfiteatru res razprodajo. Da bo scenografija veličastna, namignejo že scenski dodatki za druge opere, ki stojijo pred amfiteatrom. V Veroni igrajo železni repertoar, zato so si lahko privoščili izdelati dobro scenografijo, in potem vsak dan z velikim žerjavom zamenjajo ogromno sceno. 

Poceni karte na vrhu amfiteatra so dovolj dobre. Vidi se vse, sliši se vse. In to, da se res vse sliši je neverjetno in izjemno!  

V amfiteatru je namreč 15.000 gledalcev, daleč spodaj pa orkester, solisti in zbor. In nobenega mikrofona!  Ko suha, drobna solistka zapoje, jo sliši prav vsak obiskovalec, tudi mi tam zgoraj daleč visoko preč, brez kakršnekoli tehnične pomoči! 

Že samo to doživeti je vredno obiska. Ko potem dodaš še izjemno scenografijo, dobiš predstavo, med katero bo užival tudi marsikdo od tistih, ki opere sicer ne mara.  

Na koncu opere Aida smo "morali" za zadnji prizor vsi gledalci prižgati sveče, ki smo jih dobili ob vstopu. Res prelep pogled, le vetrič je nagajivo ugasnil kar nekaj plamenčkov. 

Ledinski vrh

Ledinski vrh je gora nad Jezerskim, na meji z Avstrijo. Pot zahteva nekaj kondicije in spretnosti, nagradi pa s prelepo okolico in razgledi, ki navdušujejo.

 

Kje je cesta pod gondolo na Krvavec?

Pod gondolo in pod spodnjo postajo te gondole, ki vozi na smučišče Krvavec, se tiho in mirno, povsem neopazno, vije majhen potoček. Veliko smučarjev ga sploh ne opazi. Včeraj pa je ta potoček znorel. In odnesel s sabo celo cesto! Kje je dobil tako moč, ne vem. Si je pa kljub svoji majhnosti tudi ta potoček zdaj pridobil stahospoštovanje. Ker zna presneto močno udariti ...