torek, 18. november 2014

Pariz - Les Invalides









torek, 11. november 2014

Spomenik Majklu Džeksonu


Nisem si mislil, da bom šel kdaj v kino gledat srbski film. No, pa sem še pol ure nazaj res sedel v kranjskem Cineplexxu. In to na pravi filmski predpremieri. A veš, da tudi balkanski filmi prav lepo pašejo na filmsko platno!

Film je srbska črna komedija. Pravi Balkan s svojo glasbo, slikovitostjo, odštekanim humorjem, odbitim vodilnim motivom in nepričakovanim koncem. Jebi ga, takle mamo :)

Kot najstnik ob takem filmu ne bi zdržal do konca. Premalo akcije, streljanja, posebnih efektov. Danes pa sem užival. V zgodbi, čudovitih posnetkih in balkanskih forah. Vse v filmu je domače, blizu. Ni neka holivudska izmišljotina, ki je nemogoča, ampak balkanske štorije, pri katerih imaš občutek, da bi se res lahko zgodile. Nekje zelo blizu.

Iz filma (kaj takega se lahko rodi samo v balkanski glavi): "Majkl -on je največi cigan od svih cigana! I to svi znaju, to ni neka tajna."

Ocena (od 1 do 5): 4

Primernost za otroke: za najstnike brez problema. Številni "jebenti ..." izrazi so najhuje, kar se otroku lahko tu zgodi. Vprašanje pa je, če bo razumel fore filma.


sobota, 8. november 2014

Ni je več (Gone girl)


Gone girl je izreden film. Končno spet film, ki te na sedež ne prilepi s posebnimi učinki,  ampak z napeto zgodbo. Je film, kjer misliš, da veš in razumeš,  pa se potem vse spet obrne. In je film, pri katerem vam nikakor ne smem povedati karkoli o vsebini. Naj vas preseneti film sam. Pa splača se ga videti v kinu. Dramatična glasba v pravem kinu v pravih trenutkih res hudo dvigne napetost.

Da je film dober in da to ve veliko ljudi, je dokazala tudi skoraj polna dvorana v kranjskem Cineplexxu. Čeprav je film že v iztekanju, še vedno privlači množice. Gledalci odhajamo iz dvorane zadovoljni.

Ocena (od 1 do 5): 5.
Primernost za otroke: nikakor v kino z otroki. Namigovanja na grobo spolnost in nasilje, en zelo krvav prizor,  oboje se v otroške možgane preveč vsidra.


sreda, 5. november 2014

Bes (Fury)


Pogled na drugo svetovno vojno iz perspektive tankovske posadke me je zmamil v kranjski Cineplexx. Da igra v glavi vlogi Brad Pitt, mi res ni bil razlog za ogled. V kino sem šel z upanjem na drugačen pogled na drugo svetovno vojno. In sem ga tudi dobil.  

Zgodba se dogaja sredi Nemčije, v zadnjih dnevih svetovne morije. Kruto, da so v teh zadnjih dnevih, ko so vsi že vedeli, da bo Nemčija padla, številni ljudje še vedno morali umreti. Vojaki in civilisti, Nemci in zavezniki.

Zgodba govori o tankovski ekipi. Presenetilo me je, da so imeli Američani v teh bojih dejansko podrejeno vlogo, saj so bili njihovi tanki nemočni proti nemških najsodobnejšim zverinam. Pa so se vseeno morali boriti z njimi.

V filmu mi je bilo najbolj všeč to, da so ljudi prikazovali realno, z vsemi njihovimi napakami in strahovi vred.  Tu ni bilo nobenega "rambota", ki bi neustrašno rinil naprej. Tu so bili navadni ljudje, ki so želeli pobegniti, dezertirati. Tu so bili ljudje, ki se niso rodili kot zveri ali kot junaki, ampak so to postali po sili razmer.In tu so bili tudi kakšni Nemci, ki so bili dobri ljudje, in kakšen Američan, ki je bil prava zver.

Film govori o vojni. A je vsaj name deloval zelo protivojno. Ne želim si, da bi moral kdaj doživeti take grozote.

Ocena (od 1 do 5): 5

Primernost za otroke: od srednjih najstniških let navzgor - a le za tiste najstnike,  ki jim dovolite gledati tipične akcijske filme s streljanjem, ranami, krvjo, namigovanjem na spolnost in besedami na f ...


torek, 28. oktober 2014

Prvo obiranje kivija


Danes smo prvič obrali naš domači kivi. Sredi Gorenjske nam je uspelo pridelati 20 sadežev!

Vse se je začelo spomladi leta 2012, ko smo ob sicer neugledno steno z namenom polepšanja tega zidu zasadili kivi. Ženske in moške sadike, saj delajo kiviji otroke skorajda tako kot atiji in mamice.


Upanja, da bo razen listov tu na Gorenjskem zraslo še kaj drugega, sem imel bolj malo. Pa sem vseeno tri leta pridno zalival sadike, in te so lepo rasle. Letos pa so se med listi nenadoma pojavili mali kiviji. Rasli so, in danes zvečer, ob napovedi prve slane, smo jih pobrali ter spravili na varno, da tam v miru dozorijo. Slane kivi namreč ne mara.


Tretje leto, pa že imamo pravi domači kivi. Juhej!


In kaj sem se v teh treh letih naučil?

Moška sadika plodov ne daje, je pa zmožna poskrbeti za "plodnost" večih ženskih sadik. Tako je čisto dovolj, če je med štirimi sadikami samo ena ženska. Jaz jih imam več, in to je preveč.

Kivi je zelo žejen, zato je nujno redno zalivanje. Tudi jeseni, ko ni več vročine, žeja ostane.

Kivi naj ostane na rastlini čim dlje. Ko pride jesen, pa je treba paziti na vremensko napoved in ob prvi napovedani slani kivije pobrati. Zorenje naj se nato nadaljuje na varnem prostoru v hladni kleti. Družba krompirja ali jabolk menda pospeši to zorenje.

In kakšen je okus domačega kivija? Še ne vem, čakamo, da v košari do konca dozori.

ponedeljek, 27. oktober 2014

nedelja, 26. oktober 2014

V Istri smo poletje lovili za njegov rep

Obmorski kraji so mi najljubši spomladi in jeseni. Takrat lahko na morju pobegneš mrazu s celine, obenem pa se lepot Istre v tem času ne zaveda veliko ljudi, zato nikjer ni gneče. Taki dnevi so res namenjeni užitku.

Mi smo šli tokrat preverit kar več krajev, vzorec pa se je povsod ponavljal - vsa mesteca so čudovita!

Buzet:




Motovun:






Umag: