Srbija - Avala

Avala je "gora", ki se nahaja 16 kilometrov jugovzhodno od Beograda. Na gosto je poraščena z gozdom, zato je priljubljena izletniška točka Beograjčanov. 

Za turiste je zagotovo glavni razlog za obisk Avalski televizijski stolp. Bil je najvišja zgradba v Jugoslaviji, danes pa ponuja ob lepem vremenu pogled daleč naokoli po Srbiji. Je srbski Eifflov stolp, le da je cena za vožnjo z dvigalom neprimerno bolj dosegljiva povprečnemu žepu. Če že nimamo denarja za "ajfla", smo si pa vsaj Avalo privoščili :)

Na Avali je tudi impozanten spomenik neznanemu junaku.  Po 1. svetovni vojni je lokalno prebivalstvo tu odkrilo večje število grobov srbskih vojakov, med njimi tudi grob nekega neznanega srbskega vojaka. Prebivalci okoliških vasi so temu vojaku leta 1922 postavili skromen spomenik, oblast pa ga je kasneje nadomestila z res opaznim spomenikom.

Srbija - sprehod po Beogradu

Beograd je fantastično mesto, še posebej med prvomajskimi počitnicami.

Toplo je, a ne prevroče.

Ljudje s smehom napolnijo ulice in parke, a gneče ni.

Hrana je odlična, a cenejša kot v Sloveniji.

Mesto ni obmorsko, a ima svojo super plažo.

Svet je precej drugačen kot doma, a je vseeno Beograd blizu doma.

Beograd je mesto, katerega vabilu se ne moreš upreti.

Srbija - muzej letalstva

Ko se pripelješ k beograjskemu letališču "Nikola Tesla", 18 kilometrov iz mesta, ne moreš spregledati vesoljski ladji podobne steklene zgradbe muzeja jugoslovanske letalske zgodovine oziroma Muzeja jugoslovenskog vazduhoplovstva.

Muzeju se žal pozna pomanjkanje denarja za vzdrževanje, vseeno pa se držijo "nad vodo" in ohranjajo muzej na nivoju, vredne ogleda za vse, ki jih letala zanimajo. Obisk pa je seveda obvezen, če imaš v družini otroke moškega spola, saj je na nekaj letal dovoljeno splezati ali se jih vsaj dotikati.  Mi smo z lahkoto preživeli v muzeju nekaj prijetnih uric.

Srbija - Kalemegdan

Letošnje prvomajske počitnice smo preživeli na Balkanu, predvsem v Srbiji. Sodim v zadnjo generacijo tistih, ki so se še vsaj malo zavedali jugoslovanstva, Titotove smrti pa se spomnim zgolj kot teden, ko nikoli niso predvajali risank. Kljub vsemu pa mi je Balkan blizu in se tja rad odpravim. Tokrat sem želel družini pokazati, kaj je tisto, kar me je navdušilo na par službenih poteh, ko sem bil v Srbiji sam.

Od doma do Beograda je enostavno priti, saj celotna pot poteka po avtocesti, Garmin pa pokriva vse ulice v Srbiji. Tako smo po manj kot šestih urah vožnje brez težav našli parkirišče tik pod našo prvo postajo, Kalemegdanom.

Park je s svojim mirom, zelenjem in hladno senco idealen za počitek po dolgi poti po razbeljenem soncu, z zbirko orožja pa je bil hvaležno "igrišče" za fantovski del naše ekipe.

Uporaba bideja po mačje

Mačke se vedno znajdejo. Tudi tam, kjer jih ne pričakuješ.

Varnostni pas

Vedno uporabi varnostni pas. Če že ne zaradi sebe, pa vsaj zaradi ljudi, ki te imajo radi.

Ljubezen je v zraku

Ko tole pišem, je prvi pomladni dan, zunaj pa baje okrog 15 stopinj celzija. menda pretoplo za ta čas, a meni paše. Vesel sem vsake pomladi. Vesel sem življenja, ki se vsako leto na novo rojeva s toplimi sončnimi žarki. Prav toplina sonca je tista, ki nežno zbudi naravo, jo pogreje in jo povabi, naj raztegne svoja pluča, vdihne novo življenjsko moč in nam podari nov čudovit pogled na ozelenelo drevje in rastlinje.

Ljudje nismo kaj drugačni. Tudi mi ne zmoremo stati in obstati sami. Nismo bili ustvarjeni kot samotarji. Nismo samozadostni, bi rekli v šoli. Smo bitja, ki potrebujemo drug drugega, da preživimo. Potrebujemo toplino, da nas izvabi iz temnih kotičkov naše zasebnosti, spravi med ljudi, tja, kjer je doma veselje, prijateljstvo in sreča. Tja, kjer nas čaka ljubezen. Kajti ljubezen potrebujemo vsi.