nedelja, 10. oktober 2010

Krnsko jezero

Nimam kaj uničevati zaslona z besedami. Slike povedo veliko. Za še več moraš pa preprosto iti tja. Če zmore vso pot 5-letni otrok sam, brez pomoči, potem zmoreš tudi ti, kajne?



Na poti pa srečaš tole reč. Meter je. In kaj meri? Višino zapadlega snega v aprilu v posameznem letu. Vsako leto ima svojo leseno tablico. Tista na vrhu je iz aprila 2009. Nastavljena je pri 350 centimetrih!

sobota, 9. oktober 2010

Izvir Soče

Ko prisopihaš čez Vršič, ni boljše osvežitve kot požirek vode iz izvira Soče. Mi smo splezali kar v izvir.



Korita Mlinarice

Če z Gorenjske na Primorsko skočiš čez Vršič, te na "drugi strani" najprej čaka izvir Soče, nato pa ob cesti še tabla, ki čez viseči most vabi naprej h koritom Mlinarice. No, pravzaprav h pogledu na korita. Sama korita so namreč zaradi zahtevnosti dostopna samo za strokovnjake, za druge pa je pet minut peš hoje od ceste zgrajena razgledna ploščad, ki ponuja pogled na izjemno ozko in globoko "razpoko", na dnu katere teče Mlinarica. Nekam pohlevna reka, a videz vara, saj je s svojo vztrajnostjo globoko navzdol prerezala ogromne skalne gmote. Seveda pa je za to potrebovala dolga tisočletja.




Slemenova špica

Vau! Kakšna narava! Pravi raj na zemlji, kjer smo doživeli popoln dan.

Vse, kar potrebuješ, je avto, da te spravi na vrh prelaza čez Vršič, potem pa pridne noge, ki te pripeljejo v to oazo lepote. Malce več dela imaš samo prve pol ure, ko je klanec strm, potem pa hodiš skorajda po ravnem vse do cilja.

To je pot, kjer fotoaparata niti za trenutek ne pospraviš v nahrtbnik.



petek, 8. oktober 2010

Najboljši kadrovski oglas

Tale filmček me je spomnil na dan, ko smo šli prvič pogledat našo Heli v pasje zavetišče. Zaradi ljubkega pogleda ni potrebovala nobene marketinške podpore, saj nas je očarala že sama po sebi. Drugim živalim, ki v zavetišču še čakajo na novi dom, pa bi privoščil uspeh, kot čaka tegale kužka:


torek, 28. september 2010

Angelčka

Dva potujoča angela sta se ustavila pri premožni družini, da bi prenočila.

Družina je bila nesramna in njuni želji, da bi prespala v sobi za goste, ni ugodila. Namesto sobe za goste so ju napotili v majhno sobico v hladni kleti. Ko sta si pripravila postelji, je starejši angel videl luknjo v steni in jo popravil.

Zatem ga je mlajši angel vprašal, čemu je popravil luknjo. Starejši angel je odgovoril: "Stvari niso vedno takšne, kot se zdijo."

Naslednjo noč sta prišla angela k zelo revni hiši.

Prijazen gospodar in njegova žena sta z njima delila večerjo in jima dovolila, da prespita v njihovi postelji in se resnično dobro naspita in odpočijeta. Ko se je sonce naslednje jutro dvignilo, sta angela našla gospodarja in njegovo ženo v solzah. Njuna edina krava, katere mleko je bilo njihov edini prihodek, je ležala mrtva na njivi.

Mlajši angel je bil resnično razjarjen in vprašal starejšega, kako je lahko to dopustil: "Prvi gospodar je imel vse, pa si mu vseeno pomagal. Drugi gospodar pa ima zelo malo, a naju je kljub temu prijazno sprejel, naju nahranil in dovolil celo, da sva prespala v njegovi postelji, pa si pustil, da mu je edina krava umrla."

Drugi angel je zopet odgovoril: "Stvari niso vedno takšne, kot se zdijo. Ko sva bila v hladni kleti, sem opazil, da je v tisti luknji v steni shranjeno zlato. Ker je bil gospodar zelo pohlepen in ni bil pripravljen deliti svojega bogastva, sem popravil luknjo zato, da zlata ne bo mogel več najti. Prejšnjo noč, ko sva spala v gospodarjevi postelji, je prišel angel smrti po njegovo ženo. Dal sem mu kravo namesto nje. Stvari niso vedno takšne, kot se zdijo."


Danes so pokopali človeka, za katerega pravijo, da je bil moj šef. Moje srce pa mi pravi, da so danes pokopali mojega prijatelja.