Slovaška 2010

Letos smo si za poletno potepanje izbrali teden dni Slovaške. Od srede do srede, od vzhoda do zahoda. Dovolj blizu, da za družino pot ne postane naporna, a hkrati dovolj daleč, da odkriješ nov svet. In to svet, ki nas je prijetno presenetil.

Najdaljši (800 kilometrov) je bil prvi dan, ko smo se iz Kranja odpeljali vse do Košic, čudovitega mesta na vzhodu Slovaške. Od tam smo se potem vsak dan premikali bolj proti zahodu, vsak dan bližje domu, tako da smo imeli zadnji dan iz Bratislave do doma samo še 450 kilometrov avtoceste. Vsega skupaj smo naredili 2.198 kilometrov, od tega dobro polovico za pot do Slovaške in nazaj, ostalo pa po Slovaški. Avtoceste se gradijo pospešeno, glavne ceste so dobro vzdrževane.

Prvi vtisi: Slovaška nas je res prijetno presenetila. Čudovita je narava, zato mi je žal, da nismo imeli s sabo planinskih čevljev. Lepo so obnovljena stara mesta s čudovitimi mestnimi jedri, kjer ni nobenega avtomobila, čeprav so glavne ulice široke za tri slovenske. Nešteto je gradov, mogočnih, na spektakularnih lokacijah. Tri kepice sladoleda pa cenejše kot v Kranju ena.

Slovaška si s Slovenijo ne deli le podobnega imena. Tudi dežela je podobno lepa kot naša.

Za povečavo zemljevida klikni nanj.

Za nadaljevanje zgodbe o našem potovanju po Slovaški čisto spodaj levo klikni na gumb "Novejša objava".

Moč in oprema

Pri športu moč in oprema nista vedno povezana.

Z Ireno sva včeraj kolesarila. Najini kolesi imata vsako po 21 prestav. Najina oblačila so bila kolesarska.

Na dolgem klancu sta naju dohitela zakonca v srednjih letih, vsak na svojem starem kolesu. Brez prestav. V navadnih oblačilih. In sta naju na strmem klancu prehitela.

Klinc pa oprema, če nimaš kondicije!

Skrivanje kljuca

Ne morem verjeti, da nekateri se danes skrivajo kljuce pod predpraznik.

Jaz ga dam vedno v cvetlicni lonec!

Filipov enajsti

Filip je nor na Lego kocke, vedno si jih zaželi za rojstni dan, zato mu jih je Irena namestila tudi na torto. Seveda take, da jih lahko poješ.

Polhograjska grmada

Družinski vodič po slovenskih gorah je opozarjal, da je pot na Polhograjsko grmado sicer nezahtevna, a na nekaj delih nekoliko nevarna, zato sem se na pot odpravil s precejšnjo mero previdnosti. Pa ni bilo sile, vsak otrok, ki pozna osnovna pravila varnosti v gorah, bo prišel na vrh in nazaj v dolino brez težav.

Pot je slikovita, prijetna in sproščujoča. Še posebej, če jo deliš s tistimi, ki jih imaš rad.

Zapletanje besed

Zanimivo, kako utrujenost vpliva na možganske procese. Medtem, ko sem komaj čakal, da bi šel lahko spat, sem želel dati otrokom še zadnja večerna ukaza: "Pospravite sobo! Umijte zobe!"

Kot kaže, se možganom ni več ljubilo tvoriti dveh stavkov, pa so ju preprosto zložili v enega. Tako se je iz mojih ust zaslišal ukaz: "Pospravite zobe!"

Saj bi bil tak večerni ukaz smiseln. Če bi jaz še vedno delal v Domu upokojencev ... :)

S terencem po Gorenjski

Prijazni gospod nas je s svojim starodobnikom, ruskim terencem UAZ, zapeljal po Gorenjski. Vau, kakšna dogodivščina! Bolj, ko je bila pot slaba, boljše se je počutil avto!

Dan smo zaključili na letališču Brnik, kjer se je streha terenca spremenila v odlično razgledno ploščad.

UAZ-e delajo še danes. In niso veliko drugačni, kot so bili pred 20 leti. Kar pomeni, da so še vedno kleni terenci, ki radi delajo. Gospod, ki ima tega rdečega UAZ-a, ima doma sicer še udobno francosko limuzino z usnjenimi sedeži in avtomatskim menjalnikom. Pa se veliko raje vozi s tole "rdečo gajbo". Ker ima tale Rus neko svojo dušo. Po vožnji z UAZ-om ga razumem tudi jaz.

V mesto je prišel cirkus

Tokrat nismo šli mi na pot iskat kaj zanimivega, saj je nekaj zanimivega prišlo kar k nam v mesto. Obiskal nas je cirkus Medrano. Pa smo si rekli, da je kljub nesramno zasoljeni ceni prav, da enkrat vstopimo tudi v svet cirkusa.

Zelo so mi bile všeč točke, v katerih so nastopali ljudje. Neverjetno, kaj vse zmore človeško telo v kombinaciji s spretnostjo in pogumom! V zgornji majhni krogli se je denimo hkrati vozilo kar pet motoristov!

Všeč mi je bilo tudi to, da so akrobacijam dodali bolj umetniške točke, ples in glasbo.

Kar pa mi nikakor ni bilo všeč, so bili nastopi živali. Te so se mi smilile. Naj ljudje nastopajo, saj dobijo v zameno denar. Živali pa dobijo v zameno majhen hlev, ki je vsak teden postavljen drugje. To pač ni življenje, kakršnega si zaslužijo živali.

Navdušen sem bil nad logistiko. Takle cirkus je pravo mesto v malem. En vlačilec je električna postaja, en vlačilec so sanitarije, veliko vlačilcev je predelanih v avtodome ... Po predstavi sem se ponoči še enkrat vrnil nazaj, zgolj zato, da sem jih lahko občudoval, kako hitro podirajo šotor in vse okoli njega. Uigrana ekipa, kjer nikomur ni bilo treba reči, kaj mora kdo narediti. Vsi so samo delali, tiho in hitro.

Križna jama

To pa je dogodivščina!

Križna jama ni turistično sprehajališče, kakršno je Postojnska jama. Tu je vse še tako, kot v jami mora biti - črno kot v rogu. In s številnimi jezeri, po katerih se voziš s čolnom.

Brez vodiča vseeno ne bi naredil v jamo niti koraka ...

Grad Snežnik

Grad Snežnik je bil zame veliko, prijetno presenečenje. Popolnoma obnovljen, lep, ne prevelik, ne preveč bahav, prijeten, prijazen grad. Prvi grad, v katerem bi še jaz živel!

Snežnik

Dolga je pot, a čudovita nagrada je vrh!

Filip ima 5. kyu pri aikidu!

Prisrčnost

Soočenje

Trampolin

Trampolini so se razpasli povsod. Srečujem jih po gostilnah in na vrtovih prijateljev. Povsod sem vesel, če ga imajo, saj takrat otrokom nikoli ni dolgčas - vsi planejo na trampolin in tam tudi ostanejo. Zelo dolgo.

Od daleč zgledajo otroške vragolije na trampolinu zelo preproste. Pa sem poskusil še sam. Ojej! Sploh ni lahko! V par minutah sem bil utrujen, vrtelo se mi je, ob vsakem poskusu kakšne vragolije (obrata) pa sem trdo priletel na trampolin. Ja, tudi mehki, prožni trampolin je lahko trd ...

Sveti Jakob nad Medvodami

Sveti Jakob je mladi družini prijazen razgledni hrib nad Medvodami. Mi smo se nanj odpravili šele ob petih popoldan, pa nismo bili prav nič prepozni. Ravno nasprotno. Izognili smo se najhujši vročini, na poti pa smo bili skoraj sami. Tako smo lahko uživali v miru in v čudovitih razgledih, ki jih je deležen popotnik, ko hodi proti vrhu.

Naše izhodišče je bil Topol, od koder je do vrha 45 minut. Na vrhu je cerkev, okrog nje pa lep razgled po Polhograjskem hribovju in delu Kamniških in Savinjskih Alp. Na levi smo gledali Kranj, na desni pa Ljubljano.

Hodili smo po nezahtevni, lagodni in varni sprehajalni poti, ki je kot nalašč za uvajanje otrok v hojo po hribih. Ves čas pa nas je spremljal rjavi kuža, navdušen nad našo Heli.

Veliki družinski kolesarski izlet

Ker se je izkazalo, da so se vremenoslovci vsaj za dopoldan z napovedovanjem dežja na srečo zmotili, smo se s prijatelji odločili za daljši kolesarski izlet iz Kranja do Škofje Loke in nazaj. Ker nas je bilo kar deset, od tega šest otrok, smo izbrali varno, mirno kmečko cesto čez polja.

Največje presenečenje sta nam pripravila najmlajša kolesarja, dva petletnika, ki sta 31 kilometrov dolgo pot zmogla povsem samostojno. Privoščili smo si le dva odmora. Prvega za pico, drugega za sladoled.

Velik del poti je potekal ob železniški progi, kjer smo veselo mahali vsakemu vlaku, na naše navdušenje pa so nam vlakovodje odgovarjali z mogočnimi vlakovnimi "trobljami".

Šele petnajst minut pred domom se je vremenska napoved uresničila in začel je padati dež. V nasprotju s pričakovanji je bil ta zadnji, mokri del kolesarjenja, za otroke vrhunec zabave celotnega dneva :) Topel tuš doma pa je pregnal nevarnost pred morebitnim prehladom.

Za lep izlet ne potrebuješ avta, še manj pa dolgega potovanja. Zadostuje spoznavanje lepot bližnje okolice!

Napad angleškega bulldoga

V Parižljah me je danes napadel tri mesece star angleški bulldog. Ker je bil ženskega spola, se nisem branil ...

Sončni zahod nad Tel Avivom

Tel Aviv

Pogled na Tel Aviv (Izrael) s ptičje perspektive. Moj spomin na Irenino službeno pot :)

Kaj dobi tašča od svoje hčerke za 60 let

85 let "Mame Kovorske"

Leteča Heli

B.Ž. me je zasačil, ko sem se igral z našo Heli ...

Drive to the dark side

Ta mi je pa res všeč, čeprav jo tisti, ki nimate radi Vojne zvezd, ne boste razumeli. Ampak, da te Darth Vader usmerja med vožnjo ... Vau! Carsko!

Allianz Arena

Allianz Arena je mega štadion v Muenchnu, dobro viden tudi z avtoceste. Predvsem ponoči je nezgrešljiv, saj od znotraj navzven kar žari. Odlična maketa, ker v prerezu vidiš tudi njegovo notranjost, je razstavljena v Legolandu.

Sea Life Muenchen

Sea Life Muenchen je podzemni akvarij v sklopu Olimpia Parka. Moje mnenje - ni vreden denarja, ki ga hočejo za vstopnino.

Kdor želi doživeti res pravi akvarij, mora iti v italijanski obmorski Acquario di Genova. Ta je šele drag! Ampak vreden ogleda.