Moč in oprema

Pri športu moč in oprema nista vedno povezana.

Z Ireno sva včeraj kolesarila. Najini kolesi imata vsako po 21 prestav. Najina oblačila so bila kolesarska.

Na dolgem klancu sta naju dohitela zakonca v srednjih letih, vsak na svojem starem kolesu. Brez prestav. V navadnih oblačilih. In sta naju na strmem klancu prehitela.

Klinc pa oprema, če nimaš kondicije!

Skrivanje kljuca

Ne morem verjeti, da nekateri se danes skrivajo kljuce pod predpraznik.

Jaz ga dam vedno v cvetlicni lonec!

Filipov enajsti

Filip je nor na Lego kocke, vedno si jih zaželi za rojstni dan, zato mu jih je Irena namestila tudi na torto. Seveda take, da jih lahko poješ.

Polhograjska grmada

Družinski vodič po slovenskih gorah je opozarjal, da je pot na Polhograjsko grmado sicer nezahtevna, a na nekaj delih nekoliko nevarna, zato sem se na pot odpravil s precejšnjo mero previdnosti. Pa ni bilo sile, vsak otrok, ki pozna osnovna pravila varnosti v gorah, bo prišel na vrh in nazaj v dolino brez težav.

Pot je slikovita, prijetna in sproščujoča. Še posebej, če jo deliš s tistimi, ki jih imaš rad.

Zapletanje besed

Zanimivo, kako utrujenost vpliva na možganske procese. Medtem, ko sem komaj čakal, da bi šel lahko spat, sem želel dati otrokom še zadnja večerna ukaza: "Pospravite sobo! Umijte zobe!"

Kot kaže, se možganom ni več ljubilo tvoriti dveh stavkov, pa so ju preprosto zložili v enega. Tako se je iz mojih ust zaslišal ukaz: "Pospravite zobe!"

Saj bi bil tak večerni ukaz smiseln. Če bi jaz še vedno delal v Domu upokojencev ... :)

S terencem po Gorenjski

Prijazni gospod nas je s svojim starodobnikom, ruskim terencem UAZ, zapeljal po Gorenjski. Vau, kakšna dogodivščina! Bolj, ko je bila pot slaba, boljše se je počutil avto!

Dan smo zaključili na letališču Brnik, kjer se je streha terenca spremenila v odlično razgledno ploščad.

UAZ-e delajo še danes. In niso veliko drugačni, kot so bili pred 20 leti. Kar pomeni, da so še vedno kleni terenci, ki radi delajo. Gospod, ki ima tega rdečega UAZ-a, ima doma sicer še udobno francosko limuzino z usnjenimi sedeži in avtomatskim menjalnikom. Pa se veliko raje vozi s tole "rdečo gajbo". Ker ima tale Rus neko svojo dušo. Po vožnji z UAZ-om ga razumem tudi jaz.

V mesto je prišel cirkus

Tokrat nismo šli mi na pot iskat kaj zanimivega, saj je nekaj zanimivega prišlo kar k nam v mesto. Obiskal nas je cirkus Medrano. Pa smo si rekli, da je kljub nesramno zasoljeni ceni prav, da enkrat vstopimo tudi v svet cirkusa.

Zelo so mi bile všeč točke, v katerih so nastopali ljudje. Neverjetno, kaj vse zmore človeško telo v kombinaciji s spretnostjo in pogumom! V zgornji majhni krogli se je denimo hkrati vozilo kar pet motoristov!

Všeč mi je bilo tudi to, da so akrobacijam dodali bolj umetniške točke, ples in glasbo.

Kar pa mi nikakor ni bilo všeč, so bili nastopi živali. Te so se mi smilile. Naj ljudje nastopajo, saj dobijo v zameno denar. Živali pa dobijo v zameno majhen hlev, ki je vsak teden postavljen drugje. To pač ni življenje, kakršnega si zaslužijo živali.

Navdušen sem bil nad logistiko. Takle cirkus je pravo mesto v malem. En vlačilec je električna postaja, en vlačilec so sanitarije, veliko vlačilcev je predelanih v avtodome ... Po predstavi sem se ponoči še enkrat vrnil nazaj, zgolj zato, da sem jih lahko občudoval, kako hitro podirajo šotor in vse okoli njega. Uigrana ekipa, kjer nikomur ni bilo treba reči, kaj mora kdo narediti. Vsi so samo delali, tiho in hitro.