torek, 11. avgust 2009

Noč na seniku

Tole je še ena, zdaj že tretje leto tradicionalna dogodivščina: spanje na seniku na kmečkem turizmu. Slamo si sam oblikuješ tako, kot si želiš. Bi imel rad pod vratom malce več "jogija"? Ni problema! Bi imel rad noge malo višje? Ni problema! Skratka, seno ti omogoča, da si narediš "jogi" po svoji meri. In potem spiš v prijetnem vonju sena, prisluškuješ zvokom kmetije in sanjaš, dokler ti zjutraj ne zapoje petelin. Stokrat boljše kot hotel!

ponedeljek, 10. avgust 2009

Pustolovski park Maribor

Noro! Adrenalinsko! Nepozabno! Fantastično!

Sredi Maribora, v parku, je pravi pustolovski park z izzivi za otroke in odrasle. Vredno izleta!

Inštruktor ti na začetku pokaže, kako se v parku obnašati in varovati, nato pa te za poljubno število ur prepusti samemu sebi in izzivom, ki visijo par metrov nad tlemi. Na "progah" smo uživali vsi, od najmlajše štiriletnice do najstarejše nekajvečletnice.

Zadeva je povsem varna, razen ... Razen če si trmast, smotan moški, ki se hoče sam sebi dokazati, da je "dedc". Žal brez kondicije. In potem sem se na koncu 8 metrov nad tlemi na težki "progi" povsem brez moči samo še obešal na žice, saj nisem bil več sposoben z rokami dvigovati teže lastnega telesa. Posledice so bile lepo vidne:

Vseeno pa velja - še bomo šli! :)

nedelja, 9. avgust 2009

Pohorje (še vedno)

Med našim potepanjem po Pohorju smo srečali luštno cerkvico sv. Areha na - seveda - Arehu in zanimiv stolp na Žigartovem vrhu. Plošča na stolpu nas je poučila, da je to opazovalni stolp (steber), postavljen samo za potrebe zemljemerstva. Potem smo pa tuhtali, kaj to pomeni ...

petek, 7. avgust 2009

Mariborsko Pohorje

Dobre štiri počitniške dni smo preživeli v čudovitem apartmaju na Mariborskem Pohorju, v bližini pohorske vzpenjače. Avgust je tu gor izvensezonski čas, in temu primerna je bila tudi cena apartmaja.
Kaj bi počel tam, kjer se ponavadi smuča, avgusta? Predvsem smo našli mir, odstotnost gneče, senco, čudovit razgled, nad gozdom pa tudi vesoljsko ladjo:

V ceno apartmaja je bilo všteto jahanje otrok. Konj je bil star 23 let in je nenehno kihal. No, ni nepomembno tudi dejstvo, da je konj čisto vsakič, ampak res čisto vsakič, ko je kihnil, še prdnil. "Ačih - prdrdrd!" se je slišala iz gobca in riti ubogega konja vsakih par minut. Najprej gobec, takoj zatem še rit. Spet gobec, takoj še rit ... No, omembe vreden je tudi vodnik konja. Ta je poskrbel za nekaj adrenalina v krvi staršev že s svojim prihodom. V obraz je bil rdeč. Pa ne rdeč od sonca, ampak od alkohola ...

Na Pohorju smo se dvignili visoko nad mesto in daleč proč od služb.













četrtek, 6. avgust 2009

Velenje

Danes smo bili v Velenju. Bolj iz dolgčasa kot pa namenoma smo obiskali muzej rudnika premoga. In tri ure hodili okrog z odprtimi usti! Kakšno doživetje! 150 do 180 metrov pod zemljo so v opuščenih rovih naredili muzej, podkrepljen s sodobno večpredstavnostno tehniko. Odličen vodič nam je predstavil razvoj premogovnika in tehnik izkopa premoga, predstavljeno pa podkrepil s posebnimi učinki, ki so vključevali tudi eksplozije in podzemne potrese! Noro in zanimivo tudi za otroke od 4 let naprej, če le najdejo v naročju dovolj varnega zavetja, dokler ne premagajo strahu pred podzemljem. Vrhunec vsega nam je bila pa rudarska malica 170 metrov globoko pod zemljo. Mljaski, okusna klobasa! Fotografiranje je v muzeju prepovedano, zato smo v objektiv ujeli le Velenje. Najlepši pogled na mesto je z velenjskega gradu, pod njim pa je skakalnica. In glej jih, norce, ki so plezali po skakalnici in se po zadnjicah "sankali" navzdol. Podobnost z mojimi otroki je zgolj naključna ...

sreda, 5. avgust 2009

Izola

Kadar si zaželimo morja za en dan, si izberemo Izolo. Dovolj blizu je, plaža ima miren, senčen gozdiček, minuto hoje stran pa se že skrivajo lepe ulice starega mesta. Morje se sicer ne more primerjati s hrvaškim, slano je pa le ... :)

nedelja, 2. avgust 2009

Soča, princesa rek

Soča je mrrrrrrrzla, ampak lepa reka. Zasluženo nosi naziv ene najlepših evropskih rek.

Posebno doživetje ponuja sprehajanje po 51,5 metrov dolgi brvi čez Sočo pod kampom Lazar. Vijuganje sem in tja, gor in dol daje občutek negotovosti, ki pa je lažen, saj brv zmore na sebi obdržati do 100 oseb naenkrat.