Dvatisočaki imajo svoj čar. Saj se fizično nič ne spremeni, ko iz 1999 prideš na 2001 meter nad morjem, a je vseeno občutek, ko stojiš na vrhu dvatisočaka, drugačen. Dober.
Ker v mojem otroštvu z družino nismo hodili v hribe, sem dolgo celo mislil,da so dvatisočaki samo za ta hude alpiniste. Pa imamo v Sloveniji cel kup "šolskih" dvatisočakov, primernih za vsakega zdravega človeka s pravilno obutvijo in nekaj kondicije.
Taka, nezahtevna, je tudi Raduha. Samo hoditi moraš, prestavljati nogo pred nogo, dokler ne prideš na vrh. Pa seveda ves čas uživati v lepotah narave okrog tebe in čudoviti igri oblakov na nebu.
Najlepše je vedno seveda na vrhu, ob zasluženem počitku, nagrajenem z izjemnim razgledom.
Pa tudi spust z Raduhe je lep, razgleden.
Ker Raduha ni zahtevna, je pa dovolj daleč od Kranja, bi bil greh, če se popoldan po vrnitvi z gore ne bi zapeljali še do bližnjega Robanovega kota.
