Naša klasična oblika sanjskega dopusta je bila vedno kamp, narava. Ob sprehodih po kampih pa se je vsakič ob pogledu na kakšen avtodom v meni vzbudilo hrepenenje. Ni minilo, samo krepilo se je. In januarja 2008 je končno, po skrbno začrtani komunikacijski strategiji, družina potrdila predlog, izhajajoč iz mojih sanj - za prvi maj gremo sprobat avtodom! Jupi!
Ata družine, torej jaz, glavni krivec za to dogodivščino, sem se najprej za veliko dni zakopal v skrivnosti interneta. In ugotovil, da je povprečna cena za malce iznajdljive za najem avtodoma na vrhuncu sezone (kar prvi maj žal je) 110 € na dan. Za trmaste, kar šparovni Gorenjci smo, pa se na dveh, treh krajih po Sloveniji lahko najde starejši (7-8 let) avtodom za 80 € na dan. V desetih dnevih, kolikor bo trajala naša dogodivščina, to nanese konkretnih 300 € razlike. Če torej vzameš v zakup staro "gajbico", si z razliko v ceni pokriješ še vse stroške dizla na vsej poti.
Za prvi maj torej gremo. Po Italiji. Ne bomo preveč pretiravali, ker bo prvič. In upam, da ne bo zadnjič. Upam, da je to šele začetek neke čudovite nove zgodbe ...
Ful dobra igra. Otroci so jo odkrili vso zaprašeno, mojo igro otroštva, začuda še dobro ohranjeno, še z jugoslovanskimi kraji, ki jih komaj izgovorijo, kot npr.: Ada Ciganlija, Kalemegdan ... - Kako naj osemletnik to gladko prebere?! Še dobro, da Juge ni več in se zdaj kupuje slovensko verzijo z lažje izgovorljivimi kraji. Igramo ure dolgo, nikoli ne zmagam jaz. 
