petek, 5. december 2008

Teci, punca, teci!

Včeraj sva s Heli malo bolj zares preizkusila, če bom z njo morda lahko tekel (jogiral). Sva šla na polurni lahkotni tek. Tekel sem previdno, vseskozi sem jo opazoval in iskal znake, da ji s tem škodim. Pa znakov ni bilo. Še huje, edini, ki je začel kazati znake utrujenosti, sem bil jaz!!! Punca ima noge očitno ustvarjene za tek. Na povodcu je ona vlekla mene in ne obratno. Niti za trenutek se ni ustavila, niti enkrat samkrat ni pomolila jezika iz gobca, z nikakršnim znakom ni dala vtisa, da jo tek kakorkoli utruja. Še huje, sopel in hropel sem samo jaz in bil zelo vesel, ko sva končno prišal domov. In tam, spuščena na vrtu, je punca takoj oddivjala okrog. Kot da bi mi hotela reči : "No, končno, zdaj lahko res tečem hitro, ne pa tako počasi, kot ti skozi mesto!" Očitno bo Heli tista, ki bo dajala hitrejši tempo, ne jaz!

5 komentarjev:

  1. Tale kužika, vam je pa res v veselje. Roko, skrajni cajt da jo spoznamo s Titko:)

    Pozdravi doma!

    LP

    OdgovoriIzbriši
  2. Z veseljem! Samo raje še počakajmo par tednov, psov se zaenkrat še malo boji. Ljudi pa čisto nič. Se mi zdi, da ima z ljudmi od nekdaj dobre izkušnje, s psi pa najbrž ne samo dobre izkušnje. In jo je zato še malo strah. A jo navajamo tudi na to, da so psi čisto v redu bitja :)

    OdgovoriIzbriši
  3. Kulsko! Veš kje nas najdeš ;)

    LP

    OdgovoriIzbriši
  4. Ja, vem - povsod po Evropi, v teh časih pa predvsem na smučiščih :)

    OdgovoriIzbriši
  5. Hmmm, res je :) No, potem pa spomladi :)

    LP Rok

    OdgovoriIzbriši