Kot kristjan sem se zelo oklenil ene misli enega patra glede vrstnega reda prioritet v življenju. Rekel je, da je pomembnost taka:
1. Bog
2. Zakonca
3. Otroci
Najprej sem protestiral, da to pa ne, otroci so na prvem mestu. Pa mi je hitro preblisnilo, da ni res, čeprav se sliši grdo. Res so otroci šele na tretjem prioritetnem mestu. Zakaj?
1. Bog
2. Zakonca
3. Otroci
Najprej sem protestiral, da to pa ne, otroci so na prvem mestu. Pa mi je hitro preblisnilo, da ni res, čeprav se sliši grdo. Res so otroci šele na tretjem prioritetnem mestu. Zakaj?
Najprej moraš imeti razčiščeno z Bogom, Stvarnikom, za tiste, ki v to ne verjamejo, pa recimo, da moraš imeti razčiščeno s tem svetom, v katerem živiš. Kajti le, če si v miru s svetom, je tvoje življenje urejeno in to je osnovni pogoj, da lahko dobro funkcioniraš v družini. Potem moraš imeti razčiščeno z zakonskim partnerjem. Kaj bo otrokom vse, če so dnevno deležni prepirov med staršema? Ne, najprej se morata imeti starša rada, si "sebično" vzeti čas za sebe, se pocrkljati, šele nato lahko kaj dobrega daš otrokom. In ja, šele, ko imaš razčiščene stvari s svetom in partnerjem, šele takrat si lahko dober starš …
Kako bom dober oče, če si ne bom kdaj privoščil trenutka miru, tek, kino, ples? Otrok potrebuje nasmejanega očeta. In ker nisem stroj, moram narediti nekaj zase, da bom lahko potem tudi dober oče. En košček sebičnosti, malo delanja stvari zgolj za sebe, torej ni nekaj slabega, ampak osnovni pogoj za srečno preživetje v družini!
Vsaj jaz tako mislim … Pa grem vseeno s slabo vestjo po svoje ...
Kako bom dober oče, če si ne bom kdaj privoščil trenutka miru, tek, kino, ples? Otrok potrebuje nasmejanega očeta. In ker nisem stroj, moram narediti nekaj zase, da bom lahko potem tudi dober oče. En košček sebičnosti, malo delanja stvari zgolj za sebe, torej ni nekaj slabega, ampak osnovni pogoj za srečno preživetje v družini!
Vsaj jaz tako mislim … Pa grem vseeno s slabo vestjo po svoje ...
Fotografija: Irena
Ni komentarjev:
Objavite komentar