Prijatelji

Poletje je, počitnice so. Super zadeva, razen … Razen, če tvojim otrokom postane dolgčas. Navajeni težkega dela, guljenja šolskih klopi dopoldan, učenja doma popoldan, letanja na treninge, k verouku in še kam, doživijo nekateri šolarji ob začetku počitnic kar pravi šok. Prej obveznosti več, kot ima dan ur, potem pa, kot bi odrezal, NIČ, en velik, prazen nič. Vse obveznosti izginejo, dan ima kar naenkrat lahko več ur, kot jih potrebuješ.

Kaj sedaj? Možnosti je veliko, žal med njimi precej tudi slabih, škodljivih. In je ena, ki je zelo lepa in si želim, da bi jo moji otroci izkoristili do konca.

Naj posvetijo poletni čas ljudem. Prijateljem in sorodnikom. naj bodo čim več v družbi. Nekdaj so se otroci zbrali na ulici takoj po zajtrku in le s težavo prišli domov do poznega kosila ali večerje. Vmes so bili v naravi. Športno in družabno aktivni. Svet se ni toliko spremenil,da se ne bi dalo tudi danes spet imeti svoje klape prijateljev. Pa kaj potem, če kdaj kakšno ušpičijo. Pa kaj potem, če me bo skrbelo, ker bi bil doma pred televizorjem bolj varen kot zunaj. To ni naravno. Naravno je,da se otrok poleti giba, druži in nori. Pa kaj potem, če ga ne bo skoraj nič doma. Pa kaj potem, če bodo pri nas doma na vrtu vse poletje njegovi prijatelji in ne bo miru. Bo vsaj zdravo. Buljenje v TV ali PC ob sončnem vremenu, nalivanje ali zakajanje, to je nenaravno. Vse ostalo je nekaj, za kar sem lahko samo hvaležen.

Naj se našim otrokom tudi med počitnicami dogaja! Naj se jim dogaja prijateljstvo!