Jan Plestenjak

Obožujem Jana Plestenjaka. In ob tej izjavi se mi ljudje smejijo. Ko končno zmorejo, me med smehom vprašajo, zakaj? Takrat jim povem, da zato:

Zabodla si globoko,
in me rezala kot kruh,
zabodla si globoko v srce.

In pila si ljubezen,
kot da vino voda je,
pila si ljubezen najino.

Vzemi me,
in posuši me kot veter z morja,
vzemi me za slovo.

Čaraj me,
ker tako ne zna nobena druga,
čaraj me, lažje bo.

Bodi gola, taka kot te bog je dal,
bodi čista, da lahko te bom prebral.
Bodi gola, taka kot te bog je dal,
bodi ženska, taka kot sem te spoznal.

Bila sva dva oblaka,
ki letela sta brez kril,
letela sta oblaka v isto smer.

Zdaj padajo na zemljo
solze s tistega neba,
ker padava na zemljo dol midva.

Vzemi me,
preden greš in strgaš moje sanje,
vzemi me za slovo.

Pusti mi,
staro srajco in okus poljuba,
pusti mi, lažje bo.


Tisti, ki so romantični, potem razumejo in utihnejo.
Tisti, ki pogrešajo romantiko, začutijo hrepenenje, in utihnejo.
Tisti, ki romantike nikoli ne doživijo, pa bi jo radi, se obrnejo in gredo. Ker preveč boli.
Jan pa ostane. Na mojem radiu.