Ljudje se radi zabavamo.
Nekateri ob besedi zabava najprej pomislijo na diskoteke, drugi na prijatelje,
tretji na šport in tako dalje. Meni je najlepše, kadar lahko zabavo povežem z
naravo. Namesto, da bi za zdravje »garal« v nekem zaprtem prostoru, se raje
zabavam tam zunaj. In hribolazenje je lahko še kako zabavno! Seveda mora biti
vedno zraven tudi pamet, pa vseeno ostane ob tem še ogromno priložnosti,
da se imamo fino.
Pravo planinsko zabavišče
je lahko melišče. Jaz sem se ga vedno bal kot hudič križa. Ob pogledu na strmo
pot navzdol, kjer vse samo drsi in se kotali, se mi je vedno zvrtelo. Zato sem
bil odločen, da ni melišča, na katerega bo kadarkoli stopila moja noga. Pa so
se nazadnje našli vztrajnejši od mene in me prepričali, naj vseeno poizkusim
tudi s tem delom hoje po gorah. Pod budnim očesom izkušene planinke, pod
vodstvom jasnih navodil o načinu hoje sem se le podal na svoje prvo melišče.
Nezaupanje in negotovost
sta trajali samo prvih pet korakov. Takrat je bilo grozno. Telo se je hotelo
boriti proti groznemu občutku panike, ki se je oglasila takoj, ko so se pod
planinskim čevljem tla začela premikati. »Ustvarjeni smo bili za hojo po trdnih
tleh, ne pa po podlagi, ki te odnaša nekam navzdol!« so kričale moje misli. No,
po zgolj petih drsečih korakih, ko sem še vedno stal pokonci, čeprav so tla
izginjala pod mano, so se tudi misli
začele umirjati in dojemati, da so lahko tla, ki drsijo, pravzaprav čisto obvladljiva. In tako danes
ob pogledu na melišče moj pogled ni več navdan z grozo, ampak z nasmehom.
Kdor tega dela planinske
hoje navzdol še ni preizkusil, ga zato vabim, naj enkrat sprejme izziv. Prvič
obvezno v družbi izkušenega planinca, ki ga bo vodil po prvih korakih. Vedno
obvezno s čelado na glavi in visokimi planinskimi čevlji na nogah. Na kraju, kjer je melišče varno in obvladljivo. In vedno
obvezno s polno mero pameti in spoštovanja do ohranjanja neokrnjene narave. Če vse to upoštevaš, pa lahko zagotovim, da je
melišče res pravo gorsko zabavišče!
Ni komentarjev:
Objavite komentar