Mamica je končno našla čas in pogum, da je udejanjila staro darilo, za katerega še zdaj ne ve, ali je bilo dano z ljubeznijo ali z namenom naklepnega umora :)
Tako se je danes za naju služba nehala predčasno. Pobrala sva še otroke in psa, nato pa smo se odpeljali v Bohinj. Tam sem najdražjo predal v roke mojega soimenjaka, ki je prav danes praznoval svoj trideseti rojstni dan. Kombi ju je odpeljal 40 minut daleč na Vogar, od koder sta poletela z jadralnim padalom.
Tako se je danes za naju služba nehala predčasno. Pobrala sva še otroke in psa, nato pa smo se odpeljali v Bohinj. Tam sem najdražjo predal v roke mojega soimenjaka, ki je prav danes praznoval svoj trideseti rojstni dan. Kombi ju je odpeljal 40 minut daleč na Vogar, od koder sta poletela z jadralnim padalom.
Razgledi so bili fantastični in jih fotoaparat z varnih tal seveda ni mogel ujeti. Vsekakor pa tak polet lahko priporočiva vsakomur.
Všeč mi je, da je kot dodatno "storitev" pilot v polet vključil še nekaj akrobacije - seveda po soglasju potnice. Tako sta se z Ireno nekajkrat zavrtela, tudi na glavo, kar dokazuje spodnja fotografija. Da ni samo fotka obrnjena na glavo, ampak kar celo padalo, pa dokazuje veja na desnem robu slike:
Dobre štiri počitniške dni smo preživeli v čudovitem 
Kaj bi počel tam, kjer se ponavadi smuča, avgusta? Predvsem smo našli mir, odstotnost gneče, senco, čudovit razgled, nad gozdom pa tudi vesoljsko ladjo:
V ceno apartmaja je bilo všteto jahanje otrok. Konj je bil star 23 let in je nenehno kihal. No, ni nepomembno tudi dejstvo, da je konj čisto vsakič, ampak res čisto vsakič, ko je kihnil, še prdnil. "Ačih - prdrdrd!" se je slišala iz gobca in riti ubogega konja vsakih par minut. Najprej gobec, takoj zatem še rit. Spet gobec, takoj še rit ... No, omembe vreden je tudi vodnik konja. Ta je poskrbel za nekaj adrenalina v krvi staršev že s svojim prihodom. V obraz je bil rdeč. Pa ne rdeč od sonca, ampak od alkohola ...
Danes smo bili v Velenju. Bolj iz dolgčasa kot pa namenoma smo obiskali muzej rudnika premoga. In tri ure hodili okrog z odprtimi usti! Kakšno doživetje! 150 do 180 metrov pod zemljo so v opuščenih rovih naredili muzej, podkrepljen s sodobno večpredstavnostno tehniko. Odličen vodič nam je predstavil razvoj premogovnika in tehnik izkopa premoga, predstavljeno pa podkrepil s posebnimi učinki, ki so vključevali tudi eksplozije in podzemne potrese! Noro in zanimivo tudi za otroke od 4 let naprej, če le najdejo v naročju dovolj varnega zavetja, dokler ne premagajo strahu pred podzemljem. Vrhunec vsega nam je bila pa rudarska malica 170 metrov globoko pod zemljo. Mljaski, okusna klobasa! 
Fotografiranje je v muzeju prepovedano, zato smo v objektiv ujeli le Velenje. Najlepši pogled na mesto je z velenjskega gradu, pod njim pa je skakalnica. In glej jih, norce, ki so plezali po skakalnici in se po zadnjicah "sankali" navzdol. Podobnost z mojimi otroki je zgolj naključna ...
Kadar si zaželimo morja za en dan, si izberemo Izolo. Dovolj blizu je, plaža ima miren, senčen gozdiček, minuto hoje stran pa se že skrivajo lepe ulice starega mesta. Morje se sicer ne more primerjati s hrvaškim, slano je pa le ... :)
Danes smo se skozi Kobarid odpeljali navzgor mimo Drežnice do vasi Koseč. Naš cilj so bila Koseška korita, skrita v prijetni senci gozda pod vasjo. Lahkoten krožni sprehod po lepo označeni poti nas je odpeljal v mir in lepoto korit, ki navdušijo s svojimi slapovi. V nasprotju s kakšnimi drugimi koriti, ki jih lahko gledaš samo od zgoraj navzdol, je bilo tu lepo tudi to, da je narava oblikovala tudi naravni prehod smo se lahko nekje spustili dol v sama korita in tam ostrmeli ob pogledu na strmo steno, ki se je vzpenjala visoko nad nami.
Menda so ta korita globoka do 60 m, divja in težko dostopna, zato je bilo to, kar smo videli mi na lepi urejeni poti, baje le del vseh korit.
Krožna pot nas je na koncu spet popeljala do izhodišča. Tik pred vasjo Koseč smo se ozrli nazaj in zagledali v daljavi Drežnico. Saj veste, poročni kraj našega nekdanjega premiera.
