petek, 19. november 2021

Sicilija (sedmi dan): Saline di Trapani, Scala dei Turchi, dolina templjev Agrigento

Včerajšnji dan je po norem Palermu iz ure v uro postajal bolj miren, čist, lep in naraven. Zvečer nama je dušo pobožal sončni zahod v solinah, za piko na i pa sva si našla res prijeten apartma v bližini solin pri mestu Trapani. Izjemno prijazna gostiteljica nama je danes jutro polepšala z odličnim zajtrkom, kjer so prevladovale domače dobrote. Lepo nama je po vrsti kazala hrano na mizi in zatem z roko nakazovala, na katerem delu vrta je ta hrana letos zrasla.

To je pa zajtrk po mojem okusu! Poboža brbončice in oči!

Tudi vrt pred apartmajem je lično urejen:



Če bi se vsak dan v življenju lahko začel tako lepo ... Ja, spodobi se nadaljevati v dan z enakim pristopom, kajne? Torej pojdimo dopoldan še v ene soline (saline) pri Trapaniju, še malo pobožat očesna zrkla. 




Zdaj pa naprej, na eno od najlepših lokacij na celotni Sardiniji. To so slavne Turške stopnice oziroma Scala dei Turchi. Skalna pečina, ki izstopa po svoji beli barvi. Kolikor bereva na internetu, je v turistični sezoni dostop na same pečine prepovedan, ljudi pa od plezanja odvračajo strogi varnostniki. No, sredi novembra varnostnikov ni bilo, ljudi pa tudi ne. Tako so se stopnice lahko razodele v vsej svoji beli lepoti. 






Narava je na Turških stopnicah resnično naredila izjemna "gradbena" dela. Torej se spodobi, da greva za zaključek dneva pogledat še, kaj neverjetnega so na gradbenem področju na Siciliji v davnini naredili ljudje, kajne? Pravi naslov za to je dolina templjev v Agrigentu. Tudi tu oko ostrmi - na Turških stopnicah od nore igre narave, v Agrigentu pa ne moreš verjeti, kaj so zmogle zgraditi človeške roke brez sodobnih gradbenih strojev.  



Kraj si res zasluži ime Dolina templjev, saj te čaka dolg sprehod. 



Midva sva imela srečo, da sva prišla sem zvečer (novembra to seveda pomeni že precej zgodaj popoldan), in se tako znašla v idealni kombinaciji ogleda: v eno smer sva si templje ogledala čez dan, nazaj grede pa iste še v soju večernega sonca in potem nočne osvetlitve. Iste zgradbe se z močjo noči pokažejo v povsem drugačni "luči". 







Čeprav nisva prav velika ljubitelja arheoloških ostankov, naju je dolina templjev navdušila. Verjamem pa, da prinese poletni obisk na žgočem soncu ob temperaturah blizu 40 stopinj povsem drugačno izkušnjo. Pomladi in jeseni je pravi čas za obisk templjev. Pa še gneče ni ...

Šesti dan naju je pot peljala od solin mimo Turških stopnic vse do Doline templjev. 


 

Ni komentarjev:

Objavite komentar