Balkan Tour (deveti dan): Apollonia, Berat, Drač

Danes nas je povsem nepričakovano doletelo največje presenečenje na naši poti. Na recepciji nam je ob odjavi prijazna gostiteljica predlagala, naj obiščemo bližnje arheološko najdišče Apollonia. 

Ker starih kamnov ne maram gledati, tega najdišča ob načrtovanju poti sploh nisem opazil. Tudi predlog gostiteljice sem sprejel skorajda nezainteresirano, a sem ji zdaj zelo hvaležen, da nam je za današnji dan "podrla" načrte. 

Apolonija je bilo antično grško mesto v Iliriji, ki je zraslo na desnem bregu današnje reke Vjose. Wikipedia pravi, da je bila albanska Apolonija morda najpomembnejša od vseh mest z istim imenom. Glede na to, kaj vse je tu ostalo ohranjeno iz tedanjih časov, bo kar držalo. 

Najlepši prebivalec današnje Apolonije.

Naslednji postanek smo naredili v Beratu. Premamil nas je stari del mesta, saj je uvrščen na Unescov seznam spomenikov svetovne dediščine. Oči so nam bile za sprehod vsekakor hvaležne:

Balkanska hrana je še vedno najboljša!

Za razliko od starega mestnega jedra novi del Berata za turiste ni nič posebnega. 

Po še enem odličnem kosilu nas je čakala samo še pot do naših postelj, ki so nas tokrat čakale v Draču (Durresu). To je še en "Portorož" na albanski morski obali. Tudi tu velja, da bi bil lahko v kateremkoli obmorskem mestu, saj ta ni nič drugačen, kot so vsa taka turistična središča kjerkoli. Tudi cene so temu primerne spet visoke. Albanija je res dežela dveh cenovnih razredov - turističnega in običajnega. 

Je to Albanija ali francoska riviera?

Balkan Tour (osmi dan): Ksamil, Dhermi, Llogara, Vlore

 
Danes je bil dan za odkrivanje albanskih plaž. Najprej Ksamil.  

Joj, tole res ni za nas. To ni več narava, ampak visoki turizem. Peščene plaže, senčniki in ležalniki, vse plaže privatne, cene pa - ulala!

Od takega turizma mi raje bežimo. Pa smo šli na plažo v Dhermi. Z vrha je delovala veliko manj obljudena, manj turistična kot plaže v Ksamilu. 

Ko smo sestopili k morju, se je pokazalo, da je tudi tu pol plaže zasedene s strani hotelov. Vseeno pa smo na nekje na robu našli tudi bolj javni, ljudski del, kjer smo bili sami. 

Temeljito spočiti smo bili pripravljeni na zavzetje visokogorskega prelaza Llogara, ki se je vil v daljavi nad plažo Dhermi. 

Cesta je res slikovita, ponuja prelepe razglede in je vredna svojih kilometrov in ovinkov. 

Cesto čez prelaz Llogara s pridom izkoriščajo tudi domačinke.

Naš nocojšnji zadnji cilj je bilo mesto Vlore. Po sukanju volana čez prelaz smo si seveda zaslužili odlične sladice v lokalni slaščičarni.

Balkan Tour (sedmi dan): Blue Eye, Gjirokaster, Sarande

Prvič v življenju smo se zbudili v Albaniji. Naš glavni cilj albanske turneje je bil spoznavanje njihove narave, in prvi današnji cilj je bil vodni izvir Blue Eye, ki leži zahodno od vasice Muzine.

Z obiskom kraja, kjer se "rodi" reka Bistrice, smo že prvi dan dobili potrditev, da je v Albaniji narava res lepa.

Lepa vodna modrina napoveduje globoko podvodno jamo. Potapljači so se v njej že potopili 50 metrov globoko, vendar do dna še niso prišli. 

Izvir, zaradi svoje modrine poimenovan kot Modro oko.

Iz vodne modrine smo se vrnili nazaj v civilizacijo, v mesto Gjirokaster. 

Staro, na UNESCO seznam vpisano mesto je vkleščeno pod hrib in se ponaša z dolgo zgodovino. 

Navdušil nas je sprehod po starem mestnem jedru.

Na obrobju mesta smo doživeli enega od najboljših kosil na vsem potovanju. Majhna gostilna je bila, kot bi prišel k družini na obisk. Vnuk in dedek sta stregla, babica je kuhala izvrstno hrano, vse pa so posladkali z neverjetno prijaznostjo in domačnostjo. Res smo se počutili kot pri sorodnikih najboljše vrste. 

Zelo zanimiv je bil tudi obisk velikega mestnega zaklonišča, ki je bil v nekdanjih časih namenjen politični eliti, da bi preživela morebitni napad. 

V poznem popoldnevu smo se odpeljali v kraj našega naslednjega prenočevanja - Sarande. Pot do tja nas je vodila čez zelo lep prelaz, kjer so se nam serpentine oddolžile s krasnimi razgledi. 

Sarande je nekaj Portorožev, zlepljenih skupaj v plaže in hotele. 

Mi smo Sarande najprej spoznali z razgledne točke, kamor smo prišli ravno pravočasno, da smo ujeli sončni zahod. 

Zvečer smo se sprehodili še po promenadi, kjer niti na enem metru nisi imel občutka, da si v Albaniji, Lahko bi bil v kateremkoli mondenem obmorskem mestu, kjerkoli. 

Balkan Tour (šesti dan): Krf in vstop v Albanijo

Danes dopoldan smo nadaljevali z našim kratkim obiskom Krfa. 

Ta grški otok ponuja lepe plaže, ampak čeprav so drugačne, se nam niso zdele nič lepše kot tiste na hrvaški obali. Zato dvomim, da se bomo kdaj vrnili sem samo zato, da bi tu preživeli dopust na plaži. 

Naš glavni cilj na Krfu je bil Porto Timoni, zanimiva plaža, ki se razprostira na dveh delih.

Čeprav je treba do te plaže kar daleč peš, kar je bilo v vročem dnevu precej naporno, je plaža na obe strani zaliva polna ljudi. Mi smo jo zato kmalu zapustili. 

Po kratkem obisku otoka smo se popoldan s trajektom vrnili na celino in z ladje še zadnjič pomahali Krfu:

Pozno popoldan smo končno vstopili v ciljno destinacijo naše balkanske turneje - Albanijo. 

Kmalu po prestopu meje nas je pot zapeljala skozi narodni park Butrint. Najkrajša pot do počitniškega mesta Ksamil, kjer nas je čakala soba za prvo noč v življenju v Albaniji, je peljala čez reko, kjer še vedno ni mostu, zato avtomobile čez vodo vodi splavar.

Pet minut na kupu med sabo zbitih desk prihrani kar nekaj vožnje.

Proti večeru smo prispeli v Ksamil, albanski Portorož. Najprej sem poiskal trgovino nacionalnega telefonskega operaterja in kupil turistično SIM kartico. Biti sodobni popotnik brez vodiča je danes povsem enostavno - dokler imaš na telefonu signal. Ob sprehodu skozi mesto smo doživeli tudi pravo balkansko zabavo, ki pa se ji nismo pridružili, saj plesa, čeprav izgleda na fotografiji enostaven, res nismo obvladali.