Prvomajski London

Za prvi maj smo si letos privoščili London. Zahvaljujoč Ryanairu pot v to prestolnico sploh ni draga. Samo bivanje v Londonu je pa na žalost, finančno gledano, nekaj povsem drugega. Beri dragega…Vseeno se da z investiranjem ur v spletno brskanje najti prenočišče, ki bo za londonske razmere relativno ugodno.

Hotel z zajtrkom se mi zdi najprimernejši. Zjutraj se potem naješ do onemoglosti, in tako lahko večji del dneva preživiš brez dodatnih stroškov s hrano. Zvečer pa na poti v hotel v živilski trgovini nakupiš nekaj stvari za večerjo. Drugače so bili pa naši topli dnevni obroki vezani na velike mednarodne verige (McD', Pizza Hut itd.) Tudi tam ni poceni, je pa precej ceneje kot v gostilni …

Sam London je vsekakor zanimiv in ponuja marsikaj. Muzeji so odlični in marsikje brezplačni. Fantovski del naše družine je najbolj navdušil plačljiv ogled vojne ladje HMS Belfast naTemzi in vojaški muzej Imperial War Museum. V slednjem sem, zahvaljujoč res dobri pripovednosti razstavne zbirke, prvič doživel,d a sta najstnikla obstala, brala razlage in spoznavala zakulisje vojne. Neverjetno, ampak to je muzej, kjer otroci dejansko gledajo in poslušajo.

Kar se mesta tiče, predlagam ogled nekaterih od najbolj slavnih blagovnic. Ne s ciljem nakupovanja, ampak ogledovanja notranje arhitekture zgradbe, obnašanja prodajalcev in predvsem bogatih kupcev. Svet, kakršnega ne poznamo J Priporočam trgovino igrač Hamleys, kjer so nas impresionirali demonstratorji, ki neumorno predstavljajo delovanje raznih letečih in lebdečih novotarij. V Harrodsu smo se za trenutek dotaknili sveta bogatih, Liberty pa preseneti predvsem z notranjo arhitekturo.

V mestih imam sam najraje opazovanje ljudi. V ta namen je prava paša za oči obvezen obisk katere od tržnic, kot so recimo Portobello, Camden, Covent Garden … Žal mi je le, da nisem imel poguma, da bi tam »ukradel« več fotografij. Prikrito fotografiranje živahnega dogajanja mi še ne gre od rok …

Vrteči se Londoneye ponuja lep pogled na mesto in mi ni žal, da smo ga plačali. Mi je pa žal, da je cena tako visoka. London Dungeon je neke vrste hiša strahov, ki obenem razlaga o zgodovini mesta. V času našega obiska so predstavljali čas velikega požara. London Dungeon je sicer zanimiv le, če dobro razumeš angleščino, saj je poanta v zgodbi, ki ti jo tam pripovedujejo. Na žalost tega o jeziku nikjer ne opozorijo in potem vidiš družine, ki so v tej preplačani atrakciji povsem izgubljeni, saj ne vedo, o čem je govora.  

Vrhunska je vožnja z avtobusi. Začeli smo s podzemno (vozovnice so kombinirane), a kmalu presedlali na dvonadstropne avtobuse res potem potuješ počasneje, a si nagrajen za brezplačne oglede mesta. Sam nakup vozovnic je zelo konfuzen in je sistem zelo težko razumeti. Daleč najlepše ga predstavijo na strani: https://www.londontoolkit.com/mnu/london_transport.htm. Pa še tam sem rabil par ur, da sem na konu razumel, kakšna vrsta kart bo za nas najugodnejša. Tudi javni promet namreč ni poceni, res pa se s pravo izbiro popusti za otroke na koncu večdnevnega obiska močno poznajo. Mi smo po navodilih iz omenjene spletne strani kupili "odrasle" Oyster kartice in jih napolnili z denarjem, potem pa pri uslužbencu na prvi postaji uredili, da nam je za otroke te Oyster kartice sprogramiral tako, da so imeli otroci znatne popuste pri vožnji.

Prijetno sem se počutil v neskončnih parkih. Te oaze zelenja so pravi balzam za tiste, ki so prisiljeni življenje preživljati v betonu, gneči in hrupu tega velemesta.  

Seveda se nismo izognili ogledu klasičnih znamenitosti mesta. Pregledali smo trge, prestopili Greenwich, potrkali na vrata pri kraljici, se dotaknili ladje Cutty Sark, občudovali mogočnost starih stavb in veličino sodobnih zgradb in zvečer prisluhnili nežnemu zvenu velikega Bena. Vreme je bilo večinoma seveda oblačno z občasnim rahlim dežjem. 

Absolutni vrhunec našega Londona je bil pa ogled musicala. Mi smo si ogledali Wicked. Gre za odlično zgodbo, ki izhaja iz Alice v čudežni deželi, a se preseli v čas pred knjigo in razlaga ozadje, kako je zlobna čarovnica iz knjige sploh postala zlobna. Cene so nore, ampak teden dni pred odhodom sem na Internetu našel last minute ponudbe. Karte nekje daleč zadaj na balkonu so postale cenovno dostopne in doživeli smo res nepozabno predstavo. 

Ogromne dvorane , ki leta in leta vsak dan ponavljajo isti musical, so vedno znova razprodane, igralci vedo znova dajo vse od sebe, scenografija je pa neverjetna. Res, musical je tako hud, da bi šel kdaj nazaj v London samo zato, da bi si ogledal še kakšnega!

Če potegnem črto pod spomine nas London, bi rekel takole: mesto je vredno obiska, ampak le, če se že vnaprej sprijazniš z visoko ceno, ki jo bo obisk terjal od tebe. Drugače imamo pa zelo blizu nas še eno prestolnico, ki je nam osebno še lepša – Dunaj.