Kostanjev piknik

Danes dopoldan je oblačnost obljubljala bolj žalostno nedeljo, a je popoldan sonce le zmagalo in nas zvabilo na naš prvi letošnji kostanjev piknik. Ta je vedno sestavljen iz treh delov:


Prvi del - nabiranje kostanja:




Drugi del - peka kostanja na štedilniku stare mame:




Tretji del: uživanje ob jedi:

Oktoberfest

Oktoberfest. Dogodek, s katerim živi celoten Muenchen od konca septembra do prve sobote v oktobru. Letos si je Oktoberfest samo prva dva dneva ogledalo kar 900.000 ljudi! Poanta je seveda v velikih šotorih z glasbo, kjer moraš mizo rezervirati vsaj 6 mesecev pred dogodkom. Tam se potem zabavaš s prijatelji, poješ in plešeš, predvsem pa piješ pivo. Najmanjša enota je en liter, letos baje po ceni dobrih 8 evrov.

Na Oktoberfestu je veliko narodnih noš. Nič nenavadnega. Bolj nenavadno pa je, da so v narodnih nošah vse te tedne številni ljudje tudi v samem centru mesta, celo v službah. Res, Muenchenčani živijo s tem praznikom.

Zanimiv mi je bil tudi alkoholni vidik slavja. Navajen sem situacij pri nas, kjer je on nažgan, ona pa ob njem trezna in nejevoljna. Samo mora biti trezna, ker mora voziti avto. No, v Muenchnu gredo vsi peš ali s podzemno, zato skrbi ni. In tako so pijani vsi in pri zaljubljenih parih ne veš, kdo bolj podpira koga - ona njega ali on njo ... Jaz sem moral voziti avto še daleč proti domu, zato sem se podprl samo z oktoberfestovsko varianto hot doga, dolgo pol metra:

Največje presenečenje pa je bil zabaviščni park. Računal sem, da je na Oktoberfestu ob šotorih morda še kakšen vrtiljak, znašel pa sem se v zabaviščnem parku, ki obsega skoraj pol Gardalanda. Noro. In seveda idealno, da zapraviš veliko preveč denarja. Torej Oktoberfest ni samo za vinjene odrasle, ampak tudi za zabave željne otroke.

Zanimivo, kajne? In če vas je zamikalo - bencin, predornine in cestnine iz Kranja do Muenchna in nazaj vas bodo stale okrog 130 evrov, pivo stane, kot rečeno, okrog 8 evrov za liter, velika polmetrska klobasa v štruci 5 evrov, za obisk zabaviščnega parka pa limita navzgor skoraj ni. Najcenejši so bili avtomobilčki - ena vožnja 2 evra na osebo. Ko ima družina 5 članov, stroški prehitro narastejo ...

Nesreča na autobahnu

Med vožnjo po nemški avtocesti med Muenchnom in Haarom me je prehitel policijski avto na nujni vožnji. Že čez pet minut je ta avto stal na sredi avtoceste oziroma slavnega autobahna in nas usmerjal na vzporedno cesto. Še sreča, saj bi drugače za par ur obstal na avtocesti. Kilometer naprej se je namreč zgodila nesreča in vse je stalo. Med vožnjo po vzporedni cesti sem videl le to, da je v nesrečo udeležen veliki vlačilec, helikopter reševalcev pa je grozil, da je tekla tudi človeška kri.

Tale helikopter je zbudil mojo pozornost. Pri nesrečah na avtocesti, ko vse stoji in idioti zaparkirajo tudi odstavni pas, reševalna vozila nikakor ne morejo priti pravočasno do ponesrečencev. Helikopter je tu idealen. Pri nas ga žal ni.

Naj modri voditelji Slovenije čim prej ukinejo vojsko. Denar, ki ga zapravljajo za orožje, naj raje namenijo za take helikopterje, ki bodo na cestah reševali življenja!

P.S.
Fotografiral sem z Nokio 6680 med vožnjo, zato je kakovost temu primerno slaba.

BMW Welt

BMW dela dobre avtomobile. Poleg tega pa je znan tudi po arhitekturi. Ja, prav zares, fotografija poslovne stavbe BMW je bila že neštetokrat objavljena po vsem svetu, kmalu pa jo bodo po številu objav prehiteli posnetki BMW Welt, zadnje arhitekturne pridobitve, ki zaokrožuje BMW-jev kompleks proizvodnih hal, poslovne stavbe, muzeja slavnih starih avtomobilov s slavno ledvičko in zdaj še "muzeja" najnovejših dosežkov BMW Welt. Poslovno stavbo in pred njo del starega muzeja lahko vidite na tej sliki:

Seveda me pogled na BMW-je ni pustil hladnega. Vseeno pa sem, v nasprotju z drugimi obiskovalci, ki so se zagledali samo v jeklene konjičke, opazil tudi stavbo. Fascinantna je. Ampak vseeno, najprej nekaj pogledov na "pleh":

Kot rečeno, pa me je najbolj očarala sama stavba. Že na zunaj izstopa. Nekaterim deluje hladno, meni pa točno tako, kot so najbrž hoteli tudi arhitekti: zelo high-tech. Stavba že na zunaj kaže, kakšna vozila so predstavljena v njej:

Za moj okus noro dobra je stavba tudi znotraj:

Vstopnine ni, parkirnina v kleti pod stavbo pa je zmerna, saj za obisk povsem zadostuje ena ura. Pa še ena prednost: BMW Welt je ob nakupovalnem centru Olympia, kjer je veliko P+R parkirišče. Tam lahko pustite avto ves dan za le 1,5 evra in skočite na podzemno železnico tik ob parkirišču. Potem vas od centra mesta (o njem več tukaj ...) loči samo še 15 minut vožnje.

Muenchen express

Velika mesta z dobrim sistemom podzemne železnice so zelo prijazna do obiskovalcev. Prav paradoksalno je, da si lahko prav ta velika mesta ogledaš hitreje kot slovenska. Potrebuješ samo točno definirane cilje, zemljevid podzemne železnice in dnevno vozovnico. Ta je v Muenchnu tvoja za 5 evrov. Potem pa hop-hop s postaje na postajo. V sam center mesta, na Marienplatz, prideš kot bi mignil, saj je postaja podzemne prav pod trgom.

S trga vodi lepa, izredno široka cona za pešce po Kaufingerstrasse, osrednji nakupovalni ulici Muenchna. Svetovne znamke C&A, H&M, Benetton in druge delajo družbo nemškim trgovskim velikanom, zagotavljajo razvajanje nakupovalne duše in tragedijo v denarnici. A so cene vseeno primerne povprečnemu človeku.

Povsem drugače je le nekaj minut peš hoje stran. V bližini je namreč tudi Maximilianstrasse, ulica bogatih kupcev. Ti pridejo z Maserattiji, Porscheji ... in za en izdelek zapravijo več kot jaz v celem letu za vso družino. Trgovine so na tej ulici take, da si jaz nisem upal vstopiti. Me je bilo preveč strah, da bi me vrgli ven ...

Prehranjevanje je lahko relativno poceni, če ješ na ulici. Takšen je bavarski hot dog:

Seveda pa Nemci znajo živeti zdravo. Za meščane je nakup zdrave hrane enostaven, saj imajo v centru mesta Viktualienmarkt, tržnico, na kateri prevladuje ponudba zdrave hrane, mimogrede pa si lahko privoščiš še sveže stisnjen sadni ali zelenjavni sok.

Letališče v Muenchnu

Obožujem letališča! Predvsem me fascinira logistika na njih. Kako lahko vse to mravljišče deluje tako usklajeno? Vsako minuto eno letalo vzleti ali pristane in ponese s seboj tudi več sto ljudi. In na letališču vse deluje. Promet v zraku, promet na tleh, letala se ne izgubijo v labirintu stez. Da ne govorim o prtljagi, hrani, čiščenju, vzdrževanju ... Vau, kakšen sistem je letališče!

Spomin na poletje

Brrr, mraz je! Naša stara hiša je popolnoma brez izolacije, zato je bilo danes v njej samo še 19 stopinj. Kaj hočeš, smo kar zakurili. Poletje je šlo v maloro ...

Nikakor pa se z mrazom niso izgubili spomini na poletje. Še več, zdaj so me prevzeli v polnem čaru. In mi končno dali dovolj elana, da sem letošnje poletne počitnice spravil v moj blog. Smešno, zunaj borih 8 stopinj nad ničlo, jaz pa v poznih urah z nasmeškom urejam poletne slike. Tudi to je ena od lepot potovanj - da ostanejo s tabo za zmeraj.

Dobrodošli torej v moje spomine na letošnjo poletno dogodivščino. Spomine boste našli v desnem meniju, skrite v mesecih julij in avgust. Prvi dan počitnic se vam odpre tudi tukaj ..., nato pa na koncu objave spodaj levo lahko kliknete na naslednjo (novejšo) objavo in se tako sprehodite čez moje počitnice.

Zlate misli

Najpomembnejše stvari v življenju so enostavne, kratke in jedrnate. Res pa jih mi potem zapletemo do amena … Zato sem si še toliko bolj pozorno ogledal spodaj naštete misli. Seveda so kratke in, priznajmo si, tudi uresniči jih lahko prav vsakdo med nami – če le hoče!

1. Vera je sposobnost, da te nikoli ne zgrabi panika. (Moja opomba: Kdor veruje, da bo vse v redu, ostane miren.)
2. Tišina je pogosto napačno razumljena, vendar nikoli napačno citirana.
3. Smej se. Vsak dan. To je rekreacija za tvojo dušo.
4. Najpomembnejši del tvojega doma so ljudje v njem.
5. Postarati se je neizogibno, odrasti pa je možno.
6. Ključ do sreče ne obstaja. Vrata do sreče so namreč vedno odprta, samo vstopiti moraš.
7. Ne zapomnimo si dni, ampak trenutke.
8. Tisti, ki umre z največ lastnine, je še vedno – mrtev …

Fotografija: moja Irena.

Hoč'mo sonce!

Ojej, ojej!

S tem vikendom je prišla jesen. Adijo sonce, adijo, njegovi topli žarki. Sprememba je tako velika, tako šokantna, da je močno vplivala tudi na naše počutje. Dolge hlače, pulovorji, jakne - vse to so samo zunanja znamenja sprememb, ki se dogajajo tudi znotraj nas.

A se da tudi tu najti kakšno dobro plat. Prihaja denimo čas, ko bomo več notri, in s tem končno čas za kakšen film, urejanje slik itd.

Pa vseeno pogrešam sonce ...

V življenju se moraš znajti

Življenje je lepše, če si ga sam narediš takega. Taki optimisti so mi bili vedno všeč. Pogosto dobijo, kar jim na prvi pogled niti ne bi pripadalo. Ker si upajo ... Tako kot faca iz tega reklamnega filmčka.

Ko boš prišla na Bled ...

... boš moja punčka spet, in najin ves ta svet bo čudovit!

Smo šli danes v polnem družinskem paketu peš okrog jezera. Vsi otroci so pridno hodili, zato je bil dan res lep. Tako kot včeraj v Izoli tudi na Bledu ni več gneče, jezero je še dovolj toplo za kakšno plavanje, vreme pa čudovito za sprehode. Tega se očitno zavedajo predvsem mlade družine, saj toliko dojenčkov v vozičkih in v trebuščkih nosečnic že dolgo nisem videl zbranih na enem mestu. Slovenija je noseča! In potem se seveda hitro vprašaš, če bi tudi sam moral razmisliti še o četrtem ...

Ljudje z morja

Na vrhuncu turistične sezone morja prav nič ne pogrešam. Vročina, gneča na cesti in na plaži, pa utrujeni gostinci, ki ti ne dajo tega, kar si plačal.

Povsem drugače pa je septembra. Takrat prav hrepenim po morju. Gneče ni več, gostinci so spet prijazni. Doma že diši po jeseni, v omari zjutraj in zvečer že iščem pulover. In takrat mi zelo prija sesti v avto in se po slabi poldrugi uri počasne vožnje znajti v drugem svetu. V svetu, ki tako lepo diši, boža s toploto. Tam je še zvečer povsem dovolj toplo, da si v kratkih rokavih.

Vsega tega se dobro zavedajo tudi domačini. V Izoli, kjer smo bili danes, se poleti skrivajo, zdaj, ko turistov ni več toliko, pa je obala spet njihova. Najbolj simpatični so mi pa takole, kot na tejle sliki. Zbrani zvečer, združeni v pogovoru, polnem smeha. Življenje je lepo!