Balkan Tour (deseti dan): Tirana, Kruje

Danes smo zbrali pogum in zavili v prometni vrvež Tirane. Od vsepovsod smo slišali opozorila, da je tu promet nor, ampak razen čakanja v vrsti na prosto mesto v garažni hiši je šlo kar v redu, nič slabše kot ob jutranjih konicah na vpadnicah v Ljubljano. 

Tirana je polna gradbišč in že zgrajenih novih stavb, ki kažejo težnje Albancev po tem, da bi tudi Tirana postala še eno od med sabo podobnih modernih mest, oblečenih v steklene fasade.  

Mi smo parkirali v centru mesta, v podzemni garažni hiši pod Skenderbergovim trgom. 

Trg je poimenovan po albanskem narodnem heroju Gjergju Kastriotiju Skënderbeu. Skupna površina je približno 40.000 kvadratnih metrov. Skenderbegov spomenik dominira nad trgom.

Obvezna postaja je tudi bližnji podzemni bunker, ki je bil v čudnih časih preteklosti namenjen eliti. 

Priporočam ogled obeh bunkerjev, tega v mestu in Bunkarta na obrobju. Ta na obrobju je še večji, v njem pa je tudi velika dvorana, namenjena zasedanju politikov v času izrednih razmer. 

To je v bistvu to od Tirane - sprehod po mestu in oba bunkerja. Potem pa pot pod avtomobilska kolesa in naprej. 

Naš drugi in zadnji cilj današnjega dne  je bilo mesto Kruje oz. Kruja.

Kruja je nekdanja prestolnica albanskega kraljestva, strateško nameščena na hribu, in še danes navduši z lepim starim mestnim jedrom. 

Sprehodili smo se po mestu, si privoščili večerjo in se namestili v čisto novem hotelu v središču starega dela mesta.

Balkan Tour (deveti dan): Apollonia, Berat, Drač

Danes nas je povsem nepričakovano doletelo največje presenečenje na naši poti. Na recepciji nam je ob odjavi prijazna gostiteljica predlagala, naj obiščemo bližnje arheološko najdišče Apollonia. 

Ker starih kamnov ne maram gledati, tega najdišča ob načrtovanju poti sploh nisem opazil. Tudi predlog gostiteljice sem sprejel skorajda nezainteresirano, a sem ji zdaj zelo hvaležen, da nam je za današnji dan "podrla" načrte. 

Apolonija je bilo antično grško mesto v Iliriji, ki je zraslo na desnem bregu današnje reke Vjose. Wikipedia pravi, da je bila albanska Apolonija morda najpomembnejša od vseh mest z istim imenom. Glede na to, kaj vse je tu ostalo ohranjeno iz tedanjih časov, bo kar držalo. 

Najlepši prebivalec današnje Apolonije.

Naslednji postanek smo naredili v Beratu. Premamil nas je stari del mesta, saj je uvrščen na Unescov seznam spomenikov svetovne dediščine. Oči so nam bile za sprehod vsekakor hvaležne:

Balkanska hrana je še vedno najboljša!

Za razliko od starega mestnega jedra novi del Berata za turiste ni nič posebnega. 

Po še enem odličnem kosilu nas je čakala samo še pot do naših postelj, ki so nas tokrat čakale v Draču (Durresu). To je še en "Portorož" na albanski morski obali. Tudi tu velja, da bi bil lahko v kateremkoli obmorskem mestu, saj ta ni nič drugačen, kot so vsa taka turistična središča kjerkoli. Tudi cene so temu primerne spet visoke. Albanija je res dežela dveh cenovnih razredov - turističnega in običajnega. 

Je to Albanija ali francoska riviera?

Balkan Tour (osmi dan): Ksamil, Dhermi, Llogara, Vlore

 
Danes je bil dan za odkrivanje albanskih plaž. Najprej Ksamil.  

Joj, tole res ni za nas. To ni več narava, ampak visoki turizem. Peščene plaže, senčniki in ležalniki, vse plaže privatne, cene pa - ulala!

Od takega turizma mi raje bežimo. Pa smo šli na plažo v Dhermi. Z vrha je delovala veliko manj obljudena, manj turistična kot plaže v Ksamilu. 

Ko smo sestopili k morju, se je pokazalo, da je tudi tu pol plaže zasedene s strani hotelov. Vseeno pa smo na nekje na robu našli tudi bolj javni, ljudski del, kjer smo bili sami. 

Temeljito spočiti smo bili pripravljeni na zavzetje visokogorskega prelaza Llogara, ki se je vil v daljavi nad plažo Dhermi. 

Cesta je res slikovita, ponuja prelepe razglede in je vredna svojih kilometrov in ovinkov. 

Cesto čez prelaz Llogara s pridom izkoriščajo tudi domačinke.

Naš nocojšnji zadnji cilj je bilo mesto Vlore. Po sukanju volana čez prelaz smo si seveda zaslužili odlične sladice v lokalni slaščičarni.

Balkan Tour (sedmi dan): Blue Eye, Gjirokaster, Sarande

Prvič v življenju smo se zbudili v Albaniji. Naš glavni cilj albanske turneje je bil spoznavanje njihove narave, in prvi današnji cilj je bil vodni izvir Blue Eye, ki leži zahodno od vasice Muzine.

Z obiskom kraja, kjer se "rodi" reka Bistrice, smo že prvi dan dobili potrditev, da je v Albaniji narava res lepa.

Lepa vodna modrina napoveduje globoko podvodno jamo. Potapljači so se v njej že potopili 50 metrov globoko, vendar do dna še niso prišli. 

Izvir, zaradi svoje modrine poimenovan kot Modro oko.

Iz vodne modrine smo se vrnili nazaj v civilizacijo, v mesto Gjirokaster. 

Staro, na UNESCO seznam vpisano mesto je vkleščeno pod hrib in se ponaša z dolgo zgodovino. 

Navdušil nas je sprehod po starem mestnem jedru.

Na obrobju mesta smo doživeli enega od najboljših kosil na vsem potovanju. Majhna gostilna je bila, kot bi prišel k družini na obisk. Vnuk in dedek sta stregla, babica je kuhala izvrstno hrano, vse pa so posladkali z neverjetno prijaznostjo in domačnostjo. Res smo se počutili kot pri sorodnikih najboljše vrste. 

Zelo zanimiv je bil tudi obisk velikega mestnega zaklonišča, ki je bil v nekdanjih časih namenjen politični eliti, da bi preživela morebitni napad. 

V poznem popoldnevu smo se odpeljali v kraj našega naslednjega prenočevanja - Sarande. Pot do tja nas je vodila čez zelo lep prelaz, kjer so se nam serpentine oddolžile s krasnimi razgledi. 

Sarande je nekaj Portorožev, zlepljenih skupaj v plaže in hotele. 

Mi smo Sarande najprej spoznali z razgledne točke, kamor smo prišli ravno pravočasno, da smo ujeli sončni zahod. 

Zvečer smo se sprehodili še po promenadi, kjer niti na enem metru nisi imel občutka, da si v Albaniji, Lahko bi bil v kateremkoli mondenem obmorskem mestu, kjerkoli.