Danes nas je povsem nepričakovano doletelo največje presenečenje na naši poti. Na recepciji nam je ob odjavi prijazna gostiteljica predlagala, naj obiščemo bližnje arheološko najdišče Apollonia.
Ker starih kamnov ne maram gledati, tega najdišča ob načrtovanju poti sploh nisem opazil. Tudi predlog gostiteljice sem sprejel skorajda nezainteresirano, a sem ji zdaj zelo hvaležen, da nam je za današnji dan "podrla" načrte.
Apolonija je bilo antično grško mesto v Iliriji, ki je zraslo na desnem bregu današnje reke Vjose. Wikipedia pravi, da je bila albanska Apolonija morda najpomembnejša od vseh mest z istim imenom. Glede na to, kaj vse je tu ostalo ohranjeno iz tedanjih časov, bo kar držalo.
 |
| Najlepši prebivalec današnje Apolonije. |
Naslednji postanek smo naredili v Beratu. Premamil nas je stari del mesta, saj je uvrščen na Unescov seznam spomenikov svetovne dediščine. Oči so nam bile za sprehod vsekakor hvaležne:
 |
| Balkanska hrana je še vedno najboljša! |
 |
| Za razliko od starega mestnega jedra novi del Berata za turiste ni nič posebnega. |
Po še enem odličnem kosilu nas je čakala samo še pot do naših postelj, ki so nas tokrat čakale v Draču (Durresu). To je še en "Portorož" na albanski morski obali. Tudi tu velja, da bi bil lahko v kateremkoli obmorskem mestu, saj ta ni nič drugačen, kot so vsa taka turistična središča kjerkoli. Tudi cene so temu primerne spet visoke. Albanija je res dežela dveh cenovnih razredov - turističnega in običajnega.
 |
| Je to Albanija ali francoska riviera? |
Ni komentarjev:
Objavite komentar