nedelja, 23. oktober 2022

Apulija (Puglia): San Giovanni Rotondo, Monte Sant Angelo, Molinella, Vieste

Drugi dan se je najino odkrivanje Apulije pravzaprav šele zares začelo. Po včerajšnji dolgi poti od doma do pete italijanskega škornja so naju zdaj čakali dnevi, ko bova na malo kilometrih iz ure v uro lahko odkrivala nove čudovite kraje. 

San Giovanni Rotondo: stopnice k začetku Križevega pota. 

Začela sva v mestecu San Giovanni Rotondo, ki je povsem na vrhu liste katoliških romarjev iz vse Italije, pa tudi od drugod. Tu je namreč v samostanu živel in delal legendarni sveti Pij. 

Stara cerkev ob samostanu.

Kip sv. Pija v stari cerkvi.

Stara cerkev ob samostanu. 

V njegovo novozgrajeno romarsko cerkev se iz dneva v dan zgrinjajo množice, kar pa presenetljivo obiskovalcu ne prinese nobenega drenjanja med ljudmi. 

San Giovanni Rotondo: nova romarska cerkev.


Cerkev je bila namreč postavljena z mislijo na tako visoko število obiskovalcev, zato se je tudi v času nedeljske maše, ko sva jo obiskala midva, izjemno tekoče napolnila in po koncu tudi brez težav spraznila. Še štadioni nimajo tako dobro izvedene logistike premikanja ljudi!


Eden od številnih vhodov okrog celotne cerkve, ki omogočajo tekoče gibanje množic.

Sv. Pij v boju s hudičem.

Vrsta vernikov pred kipom sv. Pija. Vsi čakajo, da bi se ga dotaknili. 

Iz romarskega središča San Giovanni Rotondo naju je pot vodila na Monte Sant Angelo

Monte Sant Angelo.

Monte Sant Angelo je še eno od številnih lepih, malih italijanskih mest s prijetnimi uličicami. 



Tudi sem se zgrinjajo verniki, saj je sredi mesta jama s svetiščem, posvečenim nadangelu sv. Mihaelu.

Jama s svetiščem, posvečenim sv. Mihaelu
.
Po dopoldanskem "romarskem turizmu" sva se prestavila v zaliv Molinella blizu mesta Vieste. Tu sva namreč našla enega od redkih oktobra še odprtih kampov. Najnižje jutranje temperature so obljubljale dovolj toplote za udobno spanje v šotoru. Ob nekaj avtodomih sva bila midva seveda edina s šotorom :)

Molinella: kamp.

Lep in čist kamp leži ob prijetni peščeni plaži, na drugi strani zaliva pa se vidi mesto Vieste. Seveda sva si privoščila tudi poznooktobrsko kopanje. Prav nič junaško ni bilo, saj je bilo morje še vedno prijetno toplo!




Slabi plati kampiranja konec oktobra sta dve: zelo hitro pade noč in z njo pride vlaga. Takrat pred šotorom ne moreš več sedeti, zato sva se odločila večer preživeti na sprehodu skozi bližnje mesto Vieste. 




Ni komentarjev:

Objavite komentar