nedelja, 10. julij 2022

Korzika (petnajsti dan): pot domov

Bastia.

Ob krmežljavem prebujanju jutra sva načrtovala tiho podiranje šotora, da ne bova zmotila sosedov. Pa se je izkazalo, da je kar večina gostov v tem kampu prespala iz istega razloga - ker gredo na isti jutranji trajekt kot midva. Tako smo krmežljavi pospravili svoje parcele in se odpeljali v pristanišče.

Bastia: čakajoč, da nas pogoltnejo usta trajekta.

Logistika teh trajektov je res neverjetna. Kako tekoče in mirno zaposleni obvladajo reko vozil, od najmanjših mestnih avtomobilov in motorjev do največjih avtodomov!

Na trajektu se parkira v dve nadstropji. Ko bodo avtodomi spodaj odpeljali ven, se bo prvo nadstropje spustilo dol in z ladje bomo zapeljali še z avtomobili.

Na ladji se, če je vreme lepo, splača zagrebsti za kak ležalnik na palubi. Tako te čaka prijetna pot nazaj, z malce domišljije se hitro počutiš kot bogataš na svoji veliki jahti z bazenom :)


Imajo take plaže na svojih jahtah bogataši?

Splača se zagrebsti za brezplačni ležalnik!

Na svidenje, Bastia, na svidenje, prelepa Korzika.


Čeprav je Korzika del Francije, vsa pot ladje pa vodi le ob italijanski zemlji, se splača telefon izključiti. Nama je na enem telefonu namreč nekako uspelo ujeti neko"maritime" omrežje, ki je cenovno na istem nivoju kot pa Afrika ... Za par kilobitov prenesenih podatkov, ki jih aplikacije kar same pošiljajo v svet, je prišel kar krepek račun. Samo v opozorilo!

Dober dan, Livorno, dober dan, celina!

Po prijetni vožnji na lep, sončen dan in na mirnem morju smo prispeli v Livorno, od koder naju je potem čakala še sedemurna pot z avtom domov Ker gre ves čas po avtocesti, sva imela veliko časa in miru, da sva že obujala spomine na enega od najlepših potovanj do sedaj. Korzika, zagotovo se še vrneva! 

Ni komentarjev:

Objavite komentar