sreda, 29. junij 2022

Korzika (četrti dan): Monte Cinto in Asco

Monte Cinto: pogled z vrha.

Na hrvaški obali so nas v kampih zjutraj, tik preden se je začel delati dan, zbujali pijani "zombiji", ki so se glasno vračali z nočnih zabav. Tokrat pa sva bila midva tista "zombija", ki sta se sicer trezna, a precej krmežljava, tik pred sončnim vzhodom trudila čim bolj tiho in neopazno oditi iz kampa Cabanella. Današnji cilj je bil Monte Cinto - korziški "Triglav", in tako kot za osvojitev ponosa naših hribov je tudi za korziškega velikana najbolj varno začeti čim bolj zgodaj. 

Sončni vzhod na parkirišču smučišča Haute Asco.

Monte Cinto je torej to, kar je za nas Triglav. Vzpenja se 2.706 metrov nad prelepimi obalami Korzike. Midva sva se iz kampa z avtom odpeljala do velikega parkirišča na majhnem smučišču Haute Asco na nadmorski višini 1.450 metrov. Cesta do sem je primerna tudi za kolesarske navdušence nad klanci.

Pot najprej vodi skozi očem prijazen gozd ...

... kmalu pa se drevesa umaknejo lepim skalam, med katerimi te pozdravi ledeno hladna voda.

Kljub zgodnji uri na parkirišču nisva bila edina, na poti proti vrhu pa sva srečevala predvsem tiste, ki so hodili po slavni korziški planinski transverzali GR20

GR20: transverzala po Korziki od severa do juga. 

Oprtani s precej težjimi nahrbtniki kot midva so s počasnejšim korakom že od daleč dali vedeti, da je za njimi že veliko kilometrov, pred njimi pa prav tako še več dni hoje. Vsekakor naju je GR20 zamikala in upam, da nama bo nekoč usojeno, da jo prehodiva tudi midva. 

Nad gozdno mejo.


Na vrhu je bilo precej manj ljudi, kot na Triglavu, pa še prostora je več, tako da se lahko sprostiš in uživaš v razgledu in miru. 

Monte Cinto: na vrhu. 

Monte Cinto je od naju zahteval dobrih osem ur hoje (do vrha in nazaj), na kateri sva premagala 13 km razdalje in 1.700 višinskih metrov. Kdor je že bil na Triglavu, bo Monte Cinto zmogel brez težav, saj je pot tehnično precej lažja in krajša. Ves čas pa razvaja z lepimi razgledi, zato sva se do avta vrnila vsa nasmejana.

Skalno kraljestvo.

Na prelazu, kjer počivajo pohodniki po GR20.

Voda, ujeta med skale.

Nižje ko greš, več je spet zelenja. 

Vooodaaa!

Monte Cinto: dobrih osem ur hoje (iz Haute Asco do vrha in nazaj), 13 km razdalje, 1.700 višincev.

Na poti z avtomobilom nazaj v kamp Cabanella sva se ustavila še v dolini Asco in si privoščila osvežujoče kopanje v prelepi reki. 

Asco: soteska tik ob cesti.

Prelepa reka!


Redne spremljevalke cest na Korziki: svobodne krave, ki ne poznajo ograj. 

Po vrnitvi v kamp Cabanella sva si privoščila zasluženo kosilo, noč pa sva namesto v šotoru preživela v drevesni hoški sredi kampa, še malo bližje zvezdam :)


Hotel drevesna hiška v kampu Cabanella.


Ni komentarjev:

Objavite komentar