S kolesom po Krasu (dvodnevni izlet)

To pa je križišče! Še dobro, da sem se lahko ustavil in v miru preštudiral vse te puščice. 

Že dolgo sem po spletu spremljal popotnike s kolesi, "bikepackerje", in sanjal, da bova tudi midva z ženo kdaj zajahala kolesi za več kot samo nekaj ur. Lahko opremo za večdnevno potepanje po naravi imava že v nahrbtnikih za v hribe, bicikla prav tako stojita v garaži, torej so manjkale samo še dobre vodoodporne kolesarske torbe. Zgolj mala investicija v dodatno opremo naju je torej že opremila za doživetja v povsem novi športno-potovalni panogi. 

Češnje!

Ker imam pred prvimi poskusi v neznanem vedno veliko spoštovanje, sem vztrajal, da naj bo prva taka kolesarska popotniška dogodivščina kratka in nezahtevna. Žena, glavna načrtovalka dogodivščin v hiši, se je strinjala s kratkostjo (malo kilometrov), a ni mogla iz svoje kože zaljubljenosti v hribe, zato nama je zrisala pot, nezahtevno po dolžinskih kilometrih, a precej ambiciozno po višinskih metrih. Zakaj bi kolesaril po Prekmurju, če greš lahko gristi v klance Krasa, kajne?

Kolesarski raj brez motornega prometa.

Tako sva naložila najini kolesi in vso prtljago v avto ter se zapeljala v Ajdovščino, nama ljubo izhodišče za potepanje po tamkajšnjih hribih. 

Karavan zna požreti dva bicikla :)

Pedaliranje s povsem novimi kolesarskimi torbami naju je vodilo v Štanjel, Kobjeglavo, Komen, Dutovlje, Križ, Sežano in Lipico do zadnjih klancev na Kokoš, ki sva jih komaj, res komaj še zgrizla. 

Privoščila sva si odlično večerjo v izjemni družbi oskrbnika v planinskem domu na Kokoši in hitro zaspala. Za nama je bilo 77 kilometrov in 1.400 metrov vzponov. 

Zemljevid poti prvega dne: 77 kilometrov. 

Drugi dan sva začela tam, kjer sva zvečer nehala: v družbi krasnega oskrbnika planinskega doma na Kokoši z energijsko močnim in okusnim zajtrkom, ki naju je navdal s samozavestjo, da bova zmogla tudi današnjo pot nazaj do avta. 

Odličen zajtrk v planinskem domu na Kokoši naju je napolnil z energijo za drugi kolesarski dan. 

S Kokoši sva šla nazaj v Lipico po žig slovenske turnokolesarske poti. Ta je v Lipici žal dostopen samo v času uradnih ur, zato ga prejšnji večer nisva uspela dobiti in sva se morala zato drugi dan vrniti. Ožigosana sva nadaljevala skozi Bazovico, Padriče, Orlek, Sežano, mimo Vipave nazaj na izhodišče v Ajdovščini. Skupaj sva drugi dan nagrizla 66 kilometrov lepe poti, ki se je predvsem spuščala navzdol. 

Mene je potepanje s kolesom ("bikepacking") navdušilo in sem takoj začel navijati za naslednjo dogodivščino!  

Zemljevid poti drugega dne: 66 kilometrov.