Danes sem spet prisopihal na vrh (včasih so pešči skorajda hitrejši od mene, zato ne bi preveč o moji kondiciji ...). Za spust pa sem tokrat prvič izbral pot, za kakršne je bilo moje gorsko kolo sploh izdelano - po gozdni delovni cesti proti Besnici. Poti ni težko najti, ob spustu z Jošta po asfaltirani cesti samo glej na desno, pa jo boš opazil ... Samo ne izberi tiste prve, zgoraj, ki je res samo za pešče, ampak tisto nižje, ki je namenjena traktorjem in zato obvladljiva tudi za spuste takih nerod, kot sem jaz. Pred spustom si obvezno spusti sedež navzdol, da težišče preneseš bolj nazaj in s tem zmanjšaš nevarnost, da bi na kakem bolj strmem odseku ali srečanju s korenino poletel čez krmilo kolesa.
Jaz sem na spustu užival. Šel sem previdno in počasi, za spustaše smešno nerodno, ampak varno in prijetno. Ves čas sem bil sam z naravo. Ko se gozdna cesta spremeni v širšo makadamsko, se znajdeš med prelepimi počitniškimi hišicami, postavljenimi na idilični lokaciji med gozdom in travnikom, ob prijazno šumečem potočku. Potem se zapelješ mimo ribogojnice in že si na glavni cesti, ki iz Spodnje Besnice vodi proti Kranju.
Ni komentarjev:
Objavite komentar