Kam vse me je, mene, ki imam strah pred višino, že gnala ljubezen do moje najdražje...
Najnovejša pot, po kateri sem sledil tisti, brez katere bi lezel samo na Jošta in Kriško goro, je bila pot na Storžič. Baje se ne spodobi lesti dvakrat po isti poti gor (pravi ona...), torej sva sledila oznakam za "zelo zahtevne" poti. Zakaj naravnost, če lahko naokrog, kajne? Na zgornji fotografiji je Psica tisti dolgi greben levo od Storžiča...
Vse se seveda začne v dolini. Tokrat z avtom mimo Preddvora in Bašlja v Povlje, od tam pa peš gor, najprej na planino Javornik, potem pa levo na Psico. Zelo primerno ime ...
Pot je napovedovala hojo po grebenu, ampak ta greben je v resnici množica malih gora, torej plezaš gor in dol, Storžič pa se ves čas vztrajno skriva nekje zadaj.
Pot res zahteva veliko zbranosti in previdnosti pri vsakem koraku, vendar pa obenem nagrajuje z zadovoljstvom vsakič, ko pogledaš nazaj na prehojeno pot.
Ni za psa, ni za majhne otroke, je pa za vsakogar, ki je malo spreten, že zna po hribih delati kaj več kot zgolj hoditi po utrjeni široki poti in ima seveda tudi nekaj kondicije.
Psica je zahtevna, a obenem privlačna gostiteljica. Kdo bi si mislil, glede na ime ...
Ni komentarjev:
Objavite komentar