Dunaj

Dunaj je pri slovenskih popotnikih pogosto povsem neupravičeno spregledan. Ker nam je tako blizu, marsikdaj podcenimo njegovo vrednost. Da je Dunaj ena od top turističnih destinacij, dokazujejo turisti, ki ga hodijo občudovat z drugega konca sveta. In če je dovolj dober za njih, bo tudi za nas, kajne?

Avgust ni ravno mesec, ki bi ga jaz izbral za ogled velikega mesta. Pa se je izkazalo, da smo s terminom zadeli v polno! Vreme je bilo skorajda jesensko, nekje na meji med dolgimi in kratkimi rokavi, mesto pa precej prazno. Očitno so vsi Dunajčani odhiteli na dopust, turistov pa ni bilo toliko, da bi bili moteče. In tako je Dunaj lahko zajel sapo ter se nam pokazal v najlepši luči.

Za prvi maj smo bili v Londonu, zato se nam je vseskozi kar sama »vsiljevala« primerjava z Londonom. In ves čas smo se strinjali, da je Dunaj lepši. Prijaznejši je, mirnejši. Ima čudovite parke, široke ulice, dovolj zraka. London je v primerjavi z Dunajem preglasen, prenatrpan.

Slovenci običajno Dunaj obiščemo z avtom. Za družino je tak način daleč najcenejši. V tem primeru toplo priporočam, da avto parkiraš na obrobju mesta na enem od P+R parkirišč, in se potem z vlakom odpelješ v center mesta. Mi smo si privoščili dva dneva Dunaja, torej eno nočitev v mestu, a tudi za dva dneva parkiranje v pokriti garaži P+R na obrobju mesta ni bilo drago. 

Izbrali smo hotel tik ob glavni železniški postaji, zato nam tovorjenje kovčkov ni bilo težavno – pol minute peš od avta do vlaka, pa potem dve minuti peš od vlaka do hotela. S hotelom smo imeli srečo – na Booking.com smo našli res ugodno ponudbo v povsem novem hotelu Novotel Wien Hauptbahnhof. Soba izjemna, zajtrk vrhunski, iz fitnesa in savne v najvišjem nadstropju pa izjemen pogled na Dunaj. Če najdeš dobro ceno, ta hotel vsekakor priporočam, tako zaradi lokacije kot zaradi kakovosti.

Vozovnica za mestni promet pokriva tako omenjeni vlak kot tudi potniški promet v centru mesta. Kar velik del Dunaja je pa najlepše prehoditi kar peš, da lahko res sprejmeš vse, kar ti mesto ponuja. 

Mi smo se dva dneva samo sprehajali. Nobenih muzejev in galerij nismo obiskali. Uživali smo v prelepih parkih, ob pogledu na izjemne stavbe, se pasli po tržnicah in bolšjaku ter se sprehodili skozi slavni Prater. Tam denar hitro lahko  odteče iz denarnice, zato smo si že vnaprej določili mejo, da gre vsak lahko samo na tri atrakcije. Nazadnje smo se strinjali, da je daleč najboljša hiša strahov, kjer te napadajo zombiji. To so pravi, živi igralci. Atrakcija se imenuje »Das Labor«, torej laboratorij, v katerem je šlo nekaj zelo narobe, in zato se je tam začela zombi apokalipsa. Pet minut smo se tako drli, da se nas je slišalo ven iz stavbe J

»Če greš na Dunaj, pusti trebuh zunaj«, so govorili nekoč. Tudi danes je hrana na Dunaju draga, na enakem cenovnem nivoju, kot v Londonu. Mi smo si, tako kot vedno v takih primerih, glavno zalogo energije za čez dan nabrali na samopostrežnem hotelskem zajtrku. Jedli smo dolgo in obilno. Kljub temu pa smo si privoščili dva prehranjevalna stroška , ki smo ju iz biološke potrebe spremenili v uživantsko doživetje. 

Prvi dan smo si privoščili pozno kosilo v ogromni restavraciji v Pratru. Kljub temu, da je bilo gostov najbrž okoli 200, je bila postrežba bliskovita hitra. Privoščili smo si jedi, kot si jih predstavljamo za tipične v nemško govorečem delu Evrope. Drugi dan smo pa prvič doživeli ponudbo velike mednarodne verige z italijansko hrano Vapiano. Zelo nam je bilo všeč in še bomo šli v kako njihovo restavracijo!