No, tole je pa bila spet ena plezarija! Vsaj zame, ki me je strah višine. Tam, kjer sem jaz tresočih kolen v varnih gojzarjih le počasi napredoval, so namreč nekateri v gorskih tekaških čevljih skorajda lebdeli čez greben.
Pa da te ne prestrašim preveč. Storžič je čez Žrelo povsem dosegljiv tudi mlajšim najstnikom, samo s pravo mero kondicije, previdnosti, spoštovanja do gora in zdrave pameti.
Jaz iz svoje strahovišinske perspektive pač take poti doživljam veliko bolj čustveno intenzivno kot pa običajni planinci. Presenetil me je tudi vrh. Iz doline se mi je zdel špičast kot sulica, od blizu je pa na srečo precej bolj položen oziroma ima lepo "teraso" za varen počitek in uživanje v razgledih.
Pot je krasna, zanimiva, s prelepimi razgledi in kot vedno prijaznimi planinci, ki jih srečuješ na poti gor in dol. Slike pokažejo del teh lepot, ampak daleč najlepše je to doživeti "v živo".
Storžič te čaka ...
Ni komentarjev:
Objavite komentar