Nismo alpinisti, vseeno pa imamo radi hribe. In zato tudi poslušamo in beremo radi o njih. Tako smo pogosto naleteli na sanjske opise Dolomitov. A so se nam vedno zdeli predaleč proč, zato smo vztrajali v slovenskih hribih. Letos poleti pa smo našli tri dneve, kot nalašč za prvi obisk Dolomitov.
Ker smo šli prvič, smo se odločili za bolj turistični, aklimatizacijski izlet, brez zahtevnejših tur, samo toliko, da se spoznamo z okolico. Ob precej normalni jutranji uri smo se odpravili iz Kranja čez Trbiž in kmalu ugotovili, da so Dolomiti dovolj blizu, da si jih človek lahko privošči tudi za vikend.
Obenem smo zelo kmalu ugotovili tudi to, da imajo Dolomiti dva obraza. Iz knjig vemo, da so v dolomitskih skalah doma izvrstni alpinisti.
Pri krajih, ki smo jih mi obiskali tokrat, smo pa odkrili, da so Dolomiti primerni tudi za hribov precej nevešče ljudi. Kdor zmore sv. Jošt nad Kranjem ali Šmarno goro, zmore tudi take Dolomite. Kar nekaj poti je namreč izredno turističnih: z avtom se pripelješ zelo, zelo visoko, tam pa potem ure hodiš po prelepi naravi, brez da bi premagal kaj prida višinskih metrov razlike.
Popoln primer take turistične destinacije je bil naš prvi cilj, ki smo se ga lotili kar direktno po vožnji od doma: krožna pot okoli neverjetno slikovitega sklopa Tre Cime.
Najprej te pozdravi cestninska postaja, kjer ti zaračunajo precej, a precej tudi dajo - zelo dobro gorsko cesto in izjemno parkirišče sredi planinskega raja. Če bi imel avtodom, prespim tu zgoraj!
Ker te cesta pripelje tako visoko, potem sledi krožna pot, skorajda avtocesta z manekenom svetovnega formata - Tre Cime - v sredini. Višinske razlike skorajda ni, pot pa je z lahkoto možno opraviti v nizki "treking" obutvi - če nimate težav z gležnji, je grob podplat vse, kar potrebujete. In zato je na tej poti veliko več turistov, kot pa pohodnikov.
Razgledi so fantastični, vmes pa nekaj najlepših "plaž", kar si jih lahko zamislimo v hribih. Zato ne preseneča, da je avgusta, na vrhuncu italijanske turistične sezone, po poteh in travnikih tako kot v našem Portorožu. Z bistveno razliko - Dolomiti so vseeno tako veliki, da tudi v gneči ni nevzdržno in človek lahko uživa.
Trditve na svetovnem spletu, da ponujajo Tre Cime enega od najbolj slavnih sprehodov na svetu, smo preverili in jih na lastni koži tudi potrdili.
Za lačne in žejne je dobro poskrbljeno, saj boste koče srečevali hitreje, kot pa postajali lačni in žejni.
Tudi kolesarji in jadralni padalci uživajo.
Najbolj nori so pa razgledi. Dolomiti so preprosto drugačni kot slovenski hribi in ta sprememba ti ne dovoli, da bi nehal stokati od lepot narave.
Pridi tudi ti, ne bo ti žal! Za najbolj "nore" je pot možna v enodnevnem izletu, če greste na pot iz Slovenije zgodaj in ste se pripravljeni vrniti nazaj domov pozno ponoči. Vsekakor bolj priporočam vsaj dvodnevni izlet - prvi dan Tre Cime in spanje v enem od kampov (če najdete prostor), drugi dan še pohod do jezera Sorapiss, potem pa nazaj domov.
Ni komentarjev:
Objavite komentar