Krim

Danes smo se prvič odpravili na Krim. S tistimi svojimi stolpi se nam od daleč nikdar ni zdel privlačna pohodniška destinacija, a smo mu tokrat vseeno dali priložnost. In Krim jo je z obema rokama zagrabil, saj se nam je predstavil v krasni luči. Pot smo začeli v vasi Jezero, in že tu obstali z odprtimi usti. Tako blizu Ljubljane, pa taka idilična narava!

Sama pot je bila sicer dolga (poltretjo uro do vrha), a ravno zaradi dolžine je pot razpotegnjena in zato povsem enostavna, zelo primerna za družine. Edini izziv je motivacija, tako da zelo koristi, če se te poti lotiš v družbi prijateljev. Ob klepetu pot mine veliko hitreje.

Sam vrh s svojimi stolpi res ni privlačen, nasprotno pa je razgled (vsaj zdaj, ko drevje še ni ozelenelo) zelo lep.

Ob našem obisku je bil kar precejšen del Ljubljanskega barja delno poplavljen, kar je dodalo k slikovitosti razgleda.

Na poti se splača narediti desetminutni ovinek do Ledene jame. Zanimivost, ki v človeku vzbudi nekaj raziskovalnega duha ...

Skratka, Krim je vreden obiska. Ker je nezahteven in ker ti dovoli dovolj sape, da med potjo s prijatelji v pogovoru brez težav nadoknadiš, kar si prevečkrat zamujal.