Danes smo prvič obrali naš domači kivi. Sredi Gorenjske nam je uspelo pridelati 20 sadežev!
Vse se je začelo spomladi leta 2012, ko smo ob sicer neugledno steno z namenom polepšanja tega zidu zasadili kivi. Ženske in moške sadike, saj delajo kiviji otroke skorajda tako kot atiji in mamice.
Upanja, da bo razen listov tu na Gorenjskem zraslo še kaj drugega, sem imel bolj malo. Pa sem vseeno tri leta pridno zalival sadike, in te so lepo rasle. Letos pa so se med listi nenadoma pojavili mali kiviji. Rasli so, in danes zvečer, ob napovedi prve slane, smo jih pobrali ter spravili na varno, da tam v miru dozorijo. Slane kivi namreč ne mara.
Tretje leto, pa že imamo pravi domači kivi. Juhej!
In kaj sem se v teh treh letih naučil?
Moška sadika plodov ne daje, je pa zmožna poskrbeti za "plodnost" večih ženskih sadik. Tako je čisto dovolj, če je med štirimi sadikami samo ena ženska. Jaz jih imam več, in to je preveč.
Kivi je zelo žejen, zato je nujno redno zalivanje. Tudi jeseni, ko ni več vročine, žeja ostane.
Kivi naj ostane na rastlini čim dlje. Ko pride jesen, pa je treba paziti na vremensko napoved in ob prvi napovedani slani kivije pobrati. Zorenje naj se nato nadaljuje na varnem prostoru v hladni kleti. Družba krompirja ali jabolk menda pospeši to zorenje.
In kakšen je okus domačega kivija? Še ne vem, čakamo, da v košari do konca dozori.
Ni komentarjev:
Objavite komentar