Gospod, ki je kuhal kamenje

Ko smo se vračali z Lepega kamna, smo levo ob cesti blizu Kamnika zagledali zanimiv prizor: kupolasto zgradbo, iz katere se je zelo močno kadilo. Radovednost nas je zaustavila na poti domov, parkirali smo in šli pogledat, kaj se dogaja. In kako dobro, da smo to storili!

V trenutku smo se znašli v preteklosti, kot bi nas časovni stroj ponesel vsaj sto let nazaj. Našli smo namreč gospoda, ki je kuhal kamenje.

Ja, tako kot bi gradil piramido, je sestavil enega na drugega bele kamne, pod njimi pa kuril izjemno močan ogenj, kot bi ga gnal sam peklenšček.

Gospod je delal apno, ob napornem delu pa si je vseeno vzel čas in nam podrobneje razložil, kaj počne. Najprej mora kamenje (apnenec iz bližine) več dni kuriti z izjemno močnim ognjem, da vzdržuje enakomerno visoko temperaturo. Nato se razbeljeno kamenje več dni hladi, potem pa se ga v posebnih bazenih še gasi. Svinjsko naporno, obenem pa še nevarno delo!