Letošnje prvomajske praznike smo preživeli med potepanjem po Italiji. Iskali smo kraje, ki jih še nismo obiskali, pa smo se vseeno ustavili tudi v Assisiju, čeprav smo bili tam že dvakrat. Ker se vsakič znova v Assisiju dobro počutimo.
Na površju se morda Assisi zdi kot marsikatero drugo mesto. Stoječ na lepem, slikovitem griču s svojimi privlačnimi ulicami kar kliče po fotografiranju, obenem pa je žal vseskozi oblegan od množice turistov.
Tisto, kar nam Assisi dela privlačen, topel in predvsem prijazen, po mojem ni mesto samo, ampak njegova duša, prežeta z duhom Frančiška Asiškega. Njegova zgodba je tista, ki nas navdušuje še danes in mislim, da prav Frančiška še vedno začutimo med temi ulicami. Zato imamo Assisi radi.
Tale križ je nekaj posebnega in je zaščiti znak krščanskega Assisija:
Spominki. Brez njih nikjer ne gre ...
Še nekaj pogledov, ujetih med sprehodom po ulicah:
Skozi vsaka vrata se odpre drugačen pogled. A vsakič krasen:
Nad mestom je krasen grič, omamen za ležanje na spomladanskem soncu in nagrajujoč s krasnim pogledom na mesto:
Tole je pa najbrž največkrat fotografiran kader v Assisiju. Zato ga dajem šele na konec zapisa:
Ni komentarjev:
Objavite komentar