Običajno stvari predvsem zabluzim. Bolje rečeno, jih presanjam. Si želim biti ljubeč mož in dober oče, pa dan mine zgolj z mislijo, da bi tak moral biti, naredim pa nič, da bi se to uresničilo. No, danes mi je pa enkrat za spremembo res uspelo. Popolnoma, in res dobro za otroke.Danes je bil namreč pomemben, drugačen dan. Danes je bil zadnji dan letošnjih poletnih počitnic. Prelomen dan. Jutri ni samo prvi šolski dan. Za največjega je jutri prvi šolski dan leta, ko namesto opisnega ocenjevanja pridejo čisto prave ocene. In zraven po treh letih iste učiteljice zdaj nova učiteljica. Za srednjega je prelomnica še večja. Jutri postaja prvošolček! Naša najmlajša pa gre jutri prvič v vrtec, prej je bila nekje pri res dobri gospe v varstvu. Skratka, za vsakega od naših otrok se danes končuje ena zgodba in jutri začenja druga.
Današnja nedelja je zato morala biti drugačna. Hkrati sem si želel, da bi bila zaznamovana s smehom in veseljem, ne pa strahom in trepetanjem pred drugačnim ponedeljkom. Pa mi je že v kampu ob Nadiži, ko smo ob šotoru zakurili ogenj, prišlo na misel, da bi lahko ogenj kdaj zakurili tudi doma. Pa smo ga, čisto pravi taborniški ogenj. Najprej so otroci pridno pripravili kurišče, papir in drva, nato zakurili in ves večer pridno skrbeli, da je bilo ognja dovolj.
Našpičili smo nekaj palic, nanje nataknili hrenovke in vsak otrok si je prvič v življenju sam spekel svojo večerjo. V žerjavico pa smo položili krompir. Mljask, je bil dober ...
Otroci so neizmerno uživali, in jaz z njimi. Še stari oče se nam je pridružil ob čarobni privlačnosti ognja. In ko je padla noč, so otroci začeli po afriško bobnati po lesu in plesati okrog ognja. Klicali so sonce, da bo prvi šolski in vrtičkarski dan obsijan z nasmejanim nebom. Seveda sem kmalu okrog ognja skakal tudi jaz. Bogve, kaj si o meni misli soseda ...
Zdaj vsi trije angelčki spijo. Ob posteljah imajo pripravljene "zakmašne" cunje za jutrišnji dan, na tleh se svetita dve polni šolski torbi in en otroški nahrbtnik z rezervnimi oblačili za v vrtec. Pripravljeni smo. In ker otroci spijo z nasmeškom na ustnicah, bo prvi šolski dan zagotovo tak, kot je bil zadnji počitniški - poln smeha, zdravja in veselja.
Uspelo mi je!
Navzgor smo lezli po mulatieri, pot je bila večinoma skalnata, potem pa smo naenkrat prišli na travnik med gorami. In tam, obkrožena s sivimi gorskimi mogotci, izvira Tolminka, ki se tu objema s travnikom; ta hvaležno pije svoje življenje iz izvira Tolminke.
Po sanjski malici smo šli naprej. Določili smo si krožno pot, izvir Tolminke je bil nekako na sredini kroga, zdaj pa je bil čas, da se spopademo še z drugo polovico današnjega izleta.
