Balkan Tour (drugi dan): Mavrovo in Ohrid

Po dopoldanskem ogledu Skopja smo se odpeljali proti Ohridu, med potjo pa si ogledali še Mavrovo. 

Mavrovo je visokogorsko turistično središče v naravnem parku, z neprivlačnim akumulacijskim jezerom (nikjer nismo videli nobene lepe obale ali možnosti za kopanje) in smučiščem. Jezero je dolgo 10 in široko do 3 kilometre, obiskovalcu pa ne pokaže svojega umetnega nastanka, saj hidroelektrarna ni na koncu jezera, ampak je precej nižje, voda pa priteče iz jezera navzdol do elektrarne po 5 kilometrov dolgem kanalu s padcem 600 metrov. 

Za turiste v tranzitu je Mavrovo zanimivo zaradi potopljene cerkve sv. Nikolaja. Cerkev je, tako kot še marsikaj drugega, vzelo akumulacijsko jezero. Res pa je ime zavajajoče. Cerkev namreč ni potopljena, ampak je pogosto njen večji del pod vodo - odvisno od količine vode v jezeru. V času našega obiska je bila gladina vode nizka, tako da smo se lahko po suhem sprehodili v notranjost cerkve. 

Zvečer smo prispeli v Ohrid. Mesto je res povsem turistično, z lepimi ulicami, številnimi trgovinami in nekaj restavracijami, vse pa je namenjeno enemu samemu cilju: nekaj prodati turistu. Tudi cene so povsem "evropske".

Glavni nakupovalni adut Ohrida so seveda ohridski biseri. Le dve družini naj bi imeli dovoljenje za proizvodnjo na izviren način, vsa ostala ponudba naj bi bila neuradna. Mi razlike med enimi in drugimi biseri nismo opazili. Pri vseh pa gre (in tega prodajalci ne skrivajo) za uvoz biserov iz Kitajske, ohridski pa postanejo zaradi lokalnega postopka nanašanja zadnjega sloja. 

Po nakupu nekaj biserov (niso tako dragi, kot se sliši), smo se še malo sprehodili po mestu, večji del ogledov pa prihranili za naslednji dan.

 

Balkan Tour (drugi dan): Skopje

Po včerajšnjem nočnem sprehodu po Skopju nas je zelo zanimalo, kakšno bo videti glavno mesto Severne Makedonije na ponedeljkov delovni dan. In res se ti predstavi klišejsko, saj drugače ne more biti: z neštetimi velikimi kipi, ki pa so precej novi.

Leta 2010 se je makedonska vlada odločila, da bo Skopje prenovila. V okviru tega projekta so naročili tudi postavitev številnih spomenikov, o katerih estetiki pa so mnenja močno deljena. Predvsem pa so številni domačini besni, češ da bi v tej relativno revni državi denar lahko porabili bolj pametno. 

Med spomeniki stoji tudi nekaj stavb, ki imajo videz tisočletja starih zgradb, čeprav so bile zgrajene v naših časih.

Daleč največ je pa res spomenikov:

Seveda pa ima Skopje tudi veliko predelov mesta, kjer ne prevladujejo spomeniki:

Skopje ponudi tudi kak pogled v preteklost:

Glavno mesto Makedonije je rojstno mesto matere Tereze. Njej v spomin stoji sredi mesta spominska hiša. 

Navduši glavna pokrita tržnica. Sadje in zelenjava v najlepši podobi, cene zelo ugodne, okusi pa odlični!

Preden smo se popoldan iz Skopja odpravili naprej proti Ohridu, smo si v starem mestnem jedru privoščili še okusno kosilo z žara. Balkanska kuhinja nam paše!

Balkan Tour (prvi dan): Leskovac, Skopje

Sredi junija se nas je druščina štirih prijateljev odpravila na tedensko turnejo po Balkanu. Na od doma najbolj oddaljeni točki smo se znašli na otoku Krf, časovno pa smo največ časa preživeli v Albaniji. 

S tem zapisom začenjam sestavljati spomine na našo pot, ki nam bo še dolgo ostala v lepem spominu.  

Z ženo nama na tovrstnih "road tripih" najbolj ustreza prvi dan narediti najdaljšo razdaljo z avtom, ostale dni pa voziti manj in doživljati več. Sledeč tej strategiji smo tudi balkansko turnejo začeli z dolgo vožnjo prvi dan. Oblačno vreme, nobene vročine in prazne ceste so kar klicali k temu, da pridemo prvi dan čim dlje, in tako smo povsem nepričakovano z nočjo prispeli že kar v Skopje. 

Edini postanek na poti skozi Hrvaško in Srbijo smo naredili v Leskovcu. Tja so nas usmerili naši želodci. Kot veliki ljubitelji balkanskega žara pač nismo smeli zamuditi priložnosti, da končno enkrat leskovačke čevape okusimo v njihovi originalni izvedbi, v njihovem rojstnem kraju. 

Ocene na Googlovih zemljevidih so nas usmerile v gostilno Groš, in kot po navadi se je tudi tokrat sledenje tem ocenam izkazalo za pravo strategijo. Šest tisoč ljudi se pač ne more motiti ... 

V poznem popoldnevu smo komajda dobili prazno mizo. Kmalu se je izkazalo, da bi bil obisk Groša morda vreden celo samostojne poti z edinim ciljem jesti dobro srbsko hrano. Ja, lakota je najboljši kuhar, ampak vseeno - to so bili najboljši čevapčiči v mojem življenju. Pa vse drugo na krožnikih je prav tako sledilo poti odličnih okusov. Če imaš rad(-a) žar, obisk gostilne Groš zelo priporočam!

Prijetno siti smo potem v enem avtomobilskem skoku odpeljali še drugi del poti vse do glavnega mesta Severne Makedonije, kot moramo sedaj zahvaljujoč grškim zahtevam imenovati Makedonijo. Kljub relativno pozni uri smo si, naveličani dolgotrajnega sedenja v avtu, zaželeli daljšega sprehoda po nočnem Skopju. Hotel smo imeli tik ob čaršiji, zato smo sprehod začeli po praznih ulicah, ki se čez dan spremenijo v živahen bazar. 

Okolica nas je presenetila, saj smo dobili občutek, da smo nekje sredi Turčije, v kakem povsem muslimanskem mestu. 

Po dobri uri sprehajanja smo spoznali, da je Skopje razdeljeno na dva dela, ki ju razmejuje reka Vardar. Severno od reke, kjer smo spali tudi mi, je muslimanski del z bazarjem, južno od reke pa je Skopje, kakršnega smo pričakovali mi, z evropsko-balkanskim utripom in neštetimi spomeniki, ki se sicer zgledujejo pa mojstrih velikih civilizacij daljne preteklosti, vseeno pa so bili postavljeni v naših časih. 

Skopje premore kar nekaj impresivnih zgradb ...

... in celo londonske rdeče avtobuse!

Zgolj po naključju smo sredi južnega dela Skopja naleteli na izjemen nastop trubačev. 

Na podlago posnetkov najsodobnejših skladb iz balkanskih, evropskih in svetovnih glasbenih lestvic so dodali svoj glasen in impresiven nastop v živo, kjer so polni neverjetne energije spravili pokonci celotno ulico. Mimoidoči so hitro zaplesali in se pomešali med glasbenike. 

Skopje nas je prvi dan naše balkanske turneje pozdravilo na najbolj prijazen in topel način, zato smo se v hotel vrnili z dobrim občutkom, da nas na Balkanu čaka še marsikaj lepega.