Korzika (osmi dan): Plage de Fighjola (Ficajola), Ajaccio

Izjemna okolica cest na zahodni obali.

Čeprav nama je Porto tako prijal, da bi lahko še nekaj časa ostala tam, sva se danes vseeno odločila spoznati še kak drug prijeten del Korzike. Tako sva se iz Porta odpravila proti mestu Ajaccio. Čakal naju je "roadtrip" po zahodni obali. In kakšna pot je to! Prelepa! Voznika zabavajo ovinki, vse v avtu pa izjemni razgledi na obalo. 

Razgledna točka.

Na poti sva se odločila za nekajurni počitek na kakšni od plaž. Premamila naju je je plaža Fighjola. Sicer se nama je obetal malce adrenalinski spust po lokalni cesti globoko dol do obale, ampak ko sva prikorala do plaže, sva bila takoj navdušena. Spet velja - na vrhuncu sezone tule zaradi gneče najbrž ni prijetno, ampak v začetku julija je pa tole res plaža, vredna obiska!

Plage de Fighjola: takole se ti prikaže, ko stopiš ven iz gozda, skozi katerega vodi pot od parkirišča k morju. 

Plage de Fighjola: peščeni kičeraj.

Plage de Fighjola: majhna plaža z veliko lepoto.

Zvečer sva prispela v Ajaccio. Nama je ta kraj ponudil prenočišče v bližnjem kampu, naslednji dan pa sva šla že naprej, saj naju v Ajacciu ni nič zadrževalo. 

Ajaccio: pristanišče.

Ajaccio.

Najin današnji roadtrip naju je nagradil z res sanjsko cesto ob obali:

Izjemno lepa pot ob zahodni obali Korzike.

Korzika (sedmi dan): reka Spelunca, slapovi Aitone in Porto

Porto: kamp Funtana a l'Ora.

Porto, kamor sva prispela včeraj, naju je navdušil. Če bi morala za bivanje na Korziki izbrati samo en kraj, bi bil to Porto. Že kamp Funtana a l'Ora je točno tak, kot je nama najbolj všeč: veliko narave, malo gradbenih posegov. Veliko sence, prijetne parcele za šotore (žal so trendi po kampih, da se mesta za šotore umikajo avtodomom, tu pa smo šotoristi še vedno na svojem). Iz kampa greš peš navzdol k strugi čiste reke, kjer uživaš v senci soteske. Par minut vožnje z avtom te pa odpelje do velikega parkirišča ob prelepi mestni peščeni plaži ob morju. Porto ima vse - sotesko z lepo reko in sanjsko peščeno plažo ob morju, v katerega se izliva prej omenjena reka. 

Iz Porta ne rabiš veliko vožnje, da se umakneš še bolj v naravo. Magične besede so tu reka Spelunca, slapovi Aitone in soteska, nad in po kateri hodiš. Pravi raj na zemlji za vsakega prijatelja neokrnjene narave! Ja, taka je Korzika: turistično precej "nerazvita" v smislu, da hotelske verige tu še niso uspele uničiti narave. Kdor išče glasno zabavo, trgovske centre in hude bazene, bo na Korziki razočaran. Kdor pa hrepeni po naravi, kakršno so poznali naši pradedje, bo tu zastokal od užitka. Naj Korzika ostane taka! 

Na poti od parkirišča k reki Spelunca.

Tiha, a vztrajna moč reke.

Moja sanjska plaža!

Naravno igrišče.

Neokrnjena narava. Naj taka tudi ostane!

Sanjska plaža po najinem okusu!

Iz raja sva se vrnila nazaj v najin kamp Funtana a l'Ora, ampak sprememba ni bila boleča, saj si tudi v kampu še vedno sredi miru in narave.

Kamp Funtana a l'Ora: slastna francoska malica!

Kamp Funtana a l'Ora: krasne parcele za šotore.

Reka pod kampom, dosegljiva peš, ponuja krasno naravno plažo.

Proti večeru sva se po večerji pred šotorom odpravila še v Porto. Majhna obalna vasica s prijetno atmosfero. 

Porto: reka, ki teče pod kampom, se tik pred izlivom v morje razširi toliko, da nudi varno pristanišče čolnom. Čez dan ti čolni "delajo" v slanem morju, ponoči pa "počivajo" v sladki rečni vodi. 

Porto: slovo od dneva.

Porto: na terasi restavracije v ozadju je pozornost s krožnikov prešla na zahajajoče sonce. 

Lahko noč, Porto!

Korzika (šesti dan): Calvi, Figarella, Porto

Včeraj sva tule gledala na nočno panoramo mesta, danes sva Calvi spoznala še brez nočne krinke. 

Včerajšnji večerno/nočni Calvi naju je toliko navdušil, da sva se odločila spoznati ga tudi podnevi. Po zajtrku sva podrla šotor, avto prestavila na vhod v kamp (Gorenjci pač vedno iščemo brezplačne parkinge) in se sprehodila v mesto. 

V kampu so prespali tudi lastniki starih motorjev. Kako mogočno so priropotali mimo najine parcele!

Calvi: par metrov vzpona, pa te pričaka lep pogled na mesto. 

Calvi: življenja polne mestne ulice.

Korzika navdušuje, ker je, tako kot v Sloveniji, toliko različne narave dostopne na tako kratkih razdaljah. Predvčerajšnjim sva šla na najvišji vrh Korzike, v visokogorje, včeraj ležala na peščeni plaži, danes pa se najprej sprehajala po prijetnem obmorskem mestu, le dve uri kasneje pa že plezala po ozkem bregu gorske reke Figarelle, uživala v miru njene soteske in se kopala v kristalno čisti reki. Figarella je kot naša Nadiža, pa je takih "Nadiž" seveda na Korziki še kar nekaj.

Viseči most čez reko La Figarella.

Raj na zemlji!

Osvežujoča kopel v kristalno čisti reki.

La Figarella.

Pozno popoldan sva se iz notranjosti dežele, iz tesne soteske, spet odpeljala na morje, na zahodno obalo. Zadnji del poti naju je nagradil s fantastično ovinkasto panoramsko cesto nad morjem. Vožnja z veliko začetnico!

Pogled z obcestnega parkirišča.

Korzika je gora, ki raste iz morja. 

Goveja klasika na korziških cestah.

Vidiš to cesto, vklesano v skalo?

Izven sezone je ta cesta zagotovo pravi raj za kolesarje. Je pa treba imeti kondicijo za vse klance!

Ko v daljavi vidiš avto, se splača potrpežljivo počakati na širšem delu ceste, drugače se hitro lahko kaj zagozdi. 

Roadtrip, kot se šika!

Pogled na Porto, najin današnji cilj.

Porto je bil najin naslednji cilj, in da šok sprememb ne bi bil prevelik, ponuja Porto kar paket "dva v enem". Kamp leži v bližini "gorske" reke, ki v zavetju svoje soteske nudi prijetno senco, le malo nižje pa se ta reka izliva v morje, ki v Portu spet ponuja fantastično in zelo fotogenično peščeno plažo. 

Porto: slikovita plaža z utrdbo.

Porto: slovo dneva.

In še pregled današnje poti z morja prek celine nazaj na obalo:

Najino potepanje šestega dne na Korziki: Iz obalnega mesta v sotesko gorske reke, pa spet na morje. 

Korzika (peti dan): Calvi

Calvi: prelepa plaža, nekaj minut vožnje oddaljena od mesta. 

Po včerajšnjem vzponu na Monte Cinto, najvišji vrh Korzike, je bil danes čas za počitek na plaži. V največji poletni vročini se bi takih plaž izogibal, tako zaradi pomanjkanja sence kot zaradi gneče, ampak v predsezoni, kar konec junija na Korziki zagotovo še je, so pa te plaže prav prijetne.

Iz notranjosti je do najine prelepe plaže v Calviju samo dobra ura prijetne vožnje. 

Plage de Calvi je plaža po najinem okusu. Našla sva jo skorajda po naključju, načrtovala samo enourni postanek in prijeten skok v morje, nazadnje sva pa tu ostala večji del dneva. 

Calvi: plaža po najinem okusu, še posebej zahvaljujoč senci, ki sva jo našla. 

Nato sva se odpeljala do kampa v Calviju, postavila šotor, si skuhala večerjo in se nato zvečer peš iz kampa sprehodila še do mesta Calvi.

Pogled na Calvi na najini poti ob obali iz kampa v mesto. 

Calvi: glavna promenada.

Calvi: taki trenutki so najlepši. Po naključju sva naletela na ulični koncert izjemne skupine in za eno uro obstala. Uživala sva v lokalnih skladbah in priredbah svetovnih uspešnic v izvedbah, kakršnih še nisva doživela. 

Lahko noč, Calvi!