Krajinski park Strunjan

To pa je zima! Čudoviti sončni dnevi, toplo sonce,vse kaže, da bomo do novega leta kar lepo zunaj :) Med drugim tudi v čudovitem krajinskem parku okoli Strunjana. Tudi tu se nam slovenska narava kaže v prekrasni podobi!
 

Vredno izleta!

Storžič

Zadnja leta se zima decembra izogiba naših hribov in nam tik pred novim letom za slovo od starega leta ponuja izjemne in tople izlete v slovenske gore. Letos nam je bil po Božiču takole lepo podarjen Storžič:

Pasje življenje

Eleganca ježa

Samo to bom rekel - preberi knjigo ali pogledaj film.

Dotik praznine

V teh dnevih napeto berem knjigo Dotik praznine. Napeta avtobiografska alpinistična "grozljivka", resnična zgodba o tem, kaj se zgodi, če si visoko nad oblaki zlomiš nogo.

Dokumentarni film, posnet po tej knjigi, je na Youtube dosegljiv popolnoma legalno in brezplačno. Vsekakor priporočam ogled:

Robanov kot

Po dopoldanskem vzponu na Raduho smo se potrudili sprehoditi se še v Robanov kot. Ni ravno blizu Kranja, zato se splača Raduho in Robanov kot "obdelati" v istem dnevu. Glavna razlika je ta, da na Raduhi gledaš lepe razglede navzdol, v Robanovem kotu pa gledaš naravnost okoli sebe in navzgor.

Tudi Robanov kot je prava paša za oči. Vse, kar zahteva od nas, pa je sprehod po nogam povsem nezahtevni poti. Tako da za večino ni nobenega izgovora, da se ne bi kdaj sprehodili tudi tu.

Takole nas je pa zvečer v slovo pozdravljal dopoldanski cilj - Raduha:

Raduha

Dvatisočaki imajo svoj čar. Saj se fizično nič ne spremeni, ko iz 1999 prideš na 2001 meter nad morjem, a je vseeno občutek, ko stojiš na vrhu dvatisočaka, drugačen. Dober. 

Ker v mojem otroštvu z družino nismo hodili v hribe, sem dolgo celo mislil,da so dvatisočaki samo za ta hude alpiniste. Pa imamo v Sloveniji cel kup "šolskih" dvatisočakov, primernih za vsakega zdravega človeka s pravilno obutvijo in nekaj kondicije.

Taka, nezahtevna, je tudi Raduha. Samo hoditi moraš, prestavljati nogo pred nogo, dokler ne prideš na vrh. Pa seveda ves čas uživati v lepotah narave okrog tebe in čudoviti igri oblakov na nebu.

Najlepše je vedno seveda na vrhu, ob zasluženem počitku, nagrajenem z izjemnim razgledom.

Pa tudi spust z Raduhe je lep, razgleden.

Ker Raduha ni zahtevna, je pa dovolj daleč od Kranja, bi bil greh, če se popoldan po vrnitvi z gore ne bi zapeljali še do bližnjega Robanovega kota.