Raduha

Dvatisočaki imajo svoj čar. Saj se fizično nič ne spremeni, ko iz 1999 prideš na 2001 meter nad morjem, a je vseeno občutek, ko stojiš na vrhu dvatisočaka, drugačen. Dober. 

Ker v mojem otroštvu z družino nismo hodili v hribe, sem dolgo celo mislil,da so dvatisočaki samo za ta hude alpiniste. Pa imamo v Sloveniji cel kup "šolskih" dvatisočakov, primernih za vsakega zdravega človeka s pravilno obutvijo in nekaj kondicije.

Taka, nezahtevna, je tudi Raduha. Samo hoditi moraš, prestavljati nogo pred nogo, dokler ne prideš na vrh. Pa seveda ves čas uživati v lepotah narave okrog tebe in čudoviti igri oblakov na nebu.

Najlepše je vedno seveda na vrhu, ob zasluženem počitku, nagrajenem z izjemnim razgledom.

Pa tudi spust z Raduhe je lep, razgleden.

Ker Raduha ni zahtevna, je pa dovolj daleč od Kranja, bi bil greh, če se popoldan po vrnitvi z gore ne bi zapeljali še do bližnjega Robanovega kota.   

Ljubljanski maraton

S trinajstico v številki in nasmehom na obrazu sem pretekel enaindvajsetico na ljubljanskem maratonu. Lep dan je bil!

Košenjak

Uh, tale hrib je pa daleč od Kranja! Ampak, ker je na seznamu v knjigi Z otroki v gore, in ker bomo v tej knjigi obiskali vse cilje, smo se zapeljali tudi do do Dravograda. In si ga pogledali od zgoraj, s Košenjaka. Povsem nezahteven, a zdaj končno osvojen hrib!

Okrešelj

Okrešelj je za marsikoga morda manj znani cilj na precej bolj znani poti, ki v Logarski dolini vodi mimo slapa Rinka. Ja, tega pa poznate, kajne?

Če si že prišel v Logarsko dolino, sploh pa če si prišel do slapa Rinka, vsekakor potegni še do Okrešlja. Ni daleč in ni težko. Je pa lepo.  

Slap Rinka s perspektive, ki si jo privošči le redkokdo:

Živa narava objema neživo:

Razgledi pod vrhom:

Pasja radost:

Grmada nad Ortnekom

Od Grmade nad Ortnekom nismo pričakovali veliko. Potem se je pa začela čarobna igra svetlobe in meglic in nas nenadoma prestavila v čudoviti čarobni svet nepredvidljive narave. Bilo je prelepo, da bi znal opisat z besedami!

Upajoč, da boste tudi vi ujeli tak dan, vam obisk seveda priporočam.

 

Če jo iščeš, je Grmada tukaj:

Varšava

Ko imaš na službeni poti uro časa zase, je sprehod vedno prava odločitev.

Donačka gora

Donačka gora je eden zadnjih hribov na vzhodu Karavank. Z 884 metri nadmorske višine fizično ne predstavlja kakega hudega izziva kar se tiče hoje. Večji izziv je za Gorenjca pot do nje. Zato smo jo dolgo "šparali", a danes je prišel čas, da naredimo kljukico v knjigi še tukaj. Knjigi? Ja, naša zvesta družinska spremljevalka je knjiga Z otroki v gore in pred leti, ko smo jo dobili, smo se odločili, da bomo osvojili vse vrhove v tej knjigi. Do sedaj nam še nikoli ni bilo žal :)

Na vrhu smo bili poplačani s krasnim razgledom:

Po spustu smo se v dolini povsem nenačrtovano ustavili še v muzeju na prostem v Rogatcu. In to ravno na dnevu odprtih vrat! Čakali so nas krasni ljudje, zanimive delavnice in nepozabna izkušnja. Hvala vam, dobri ljudje iz muzeja!