Gasa party

Imamo dva neverjetna, požrtvovalna, nesebična in izredno družabna soseda. V njuni najlepši luči smo ju spoznali lani, ko smo v začetku novembra dobili na dom nepodpisano vabilo na Gasa Party 2007 - prvo zabavo naše ulice, da se malo spoznamo. Na vabilu je pisalo samo, da se dobimo na cesti pred hišo na sredini naše ulice. In smo šli, radovedni, nevedni.

Tam sta nas pričakala ta dva soseda, oborožena z žari, hladilniki, polnimi pijače ter mizami, polnimi hrane in slaščič. In smo ugotovili, da se sosedje sploh ne poznamo. Ter potem neznansko uživali v medsebojnem spoznavanju.

Minilo je leto in glej, spet smo našli v nabiralnikih vabilo na drugo Gasa party, tokrat z letnico 2008. Danes se je zgodila in sliki sta še sveži, da se kar kadi z njiju. Spet na ulici pred hišo na sredini ulice, tokrat s še boljšo udeležbo. In smo se spet spoznavali, pa noro zabavali. Pravzaprav se še vedno zabavajo. Prav zdajle, ko tole pišem, se zunaj smejijo.

Hvala vam vsem, ki ste se trudili in požrtvovalno, na račun svojega dragocenega časa in svojega težko prisluženega denarja, podarili nam, sosedom, največ, kar lahko daste - samega sebe v svoji najlepši podobi.

Sosedje, carji ste!

Piknik

Danes zvečer mraz preganjamo kar zunaj,ob tabornem ognju. Zraven pečemo krompir in hrenovke. Tale zapis pa prvič ustvarjam kar na moji Nokii E 51. Z njo sem slikal, v njej napisal tale email in ga poslal na moj blog. Besedilo zagotovo vidite, upam, da sliko tudi. Je pa slika seveda slaba, telefon pač ni moj Canon, pa še noč je bila.

P.S. Zdaj sem za računalnikom. Ko sem objavo preveril na spletu, sem opazil, da se je besedilo prelamljalo prevečkrat, objava pa se je objavila kar trikrat. Obe napaki sem odpravil prek računalnika. Torej tole pripravljanje zapisov prek mobilnega telefona vseeno še ni enako dobro, kot če sediš pred računalnikom.

--
Sent from Gmail for mobile mobile.google.com

Spomin na prihodnost

Pride večer, kot je današnji. Ko se mi ne zljubi delati nič. In ker mi je škoda časa delati nič, se lotim nečesa drugega. Tokrat urejanja slik. Z njimi privre na dan množica spominov. Tudi spominov na prihodnost. Slike iz preteklosti namreč zbujajo ideje za prihodnost, za naslednje počitnice, za pomlad in poletje.

Takole so me letos junija ujeli na raftu na hrvaški Cetini. Jaz sedim spredaj z rdečo čelado. In ta slika me je nocoj popeljala v naslednje poletje, kjer bi bilo prav lepo ponoviti kaj takega. Obvezno seveda v družbi dobrih ljudi.

Kraljestvo tort

Ta vikend smo praznovali 6. rojstni dan našega srednjega zaklada. Najdražja se je spet izkazala kot izvrstna kuharica, kar pa sploh ni nobeno presenečenje več. Nenazadnje, saj zato sem se pa poročil z njo ...

V petek je spekla torto za sošolce - sladko muco:

V nedeljo pa je prišla na vrsto ena njegovih igrač. Igralna konzola Gameboy se je spremenila v okusen "Jakoboy":

Kostanjev piknik

Danes dopoldan je oblačnost obljubljala bolj žalostno nedeljo, a je popoldan sonce le zmagalo in nas zvabilo na naš prvi letošnji kostanjev piknik. Ta je vedno sestavljen iz treh delov:


Prvi del - nabiranje kostanja:




Drugi del - peka kostanja na štedilniku stare mame:




Tretji del: uživanje ob jedi:

Oktoberfest

Oktoberfest. Dogodek, s katerim živi celoten Muenchen od konca septembra do prve sobote v oktobru. Letos si je Oktoberfest samo prva dva dneva ogledalo kar 900.000 ljudi! Poanta je seveda v velikih šotorih z glasbo, kjer moraš mizo rezervirati vsaj 6 mesecev pred dogodkom. Tam se potem zabavaš s prijatelji, poješ in plešeš, predvsem pa piješ pivo. Najmanjša enota je en liter, letos baje po ceni dobrih 8 evrov.

Na Oktoberfestu je veliko narodnih noš. Nič nenavadnega. Bolj nenavadno pa je, da so v narodnih nošah vse te tedne številni ljudje tudi v samem centru mesta, celo v službah. Res, Muenchenčani živijo s tem praznikom.

Zanimiv mi je bil tudi alkoholni vidik slavja. Navajen sem situacij pri nas, kjer je on nažgan, ona pa ob njem trezna in nejevoljna. Samo mora biti trezna, ker mora voziti avto. No, v Muenchnu gredo vsi peš ali s podzemno, zato skrbi ni. In tako so pijani vsi in pri zaljubljenih parih ne veš, kdo bolj podpira koga - ona njega ali on njo ... Jaz sem moral voziti avto še daleč proti domu, zato sem se podprl samo z oktoberfestovsko varianto hot doga, dolgo pol metra:

Največje presenečenje pa je bil zabaviščni park. Računal sem, da je na Oktoberfestu ob šotorih morda še kakšen vrtiljak, znašel pa sem se v zabaviščnem parku, ki obsega skoraj pol Gardalanda. Noro. In seveda idealno, da zapraviš veliko preveč denarja. Torej Oktoberfest ni samo za vinjene odrasle, ampak tudi za zabave željne otroke.

Zanimivo, kajne? In če vas je zamikalo - bencin, predornine in cestnine iz Kranja do Muenchna in nazaj vas bodo stale okrog 130 evrov, pivo stane, kot rečeno, okrog 8 evrov za liter, velika polmetrska klobasa v štruci 5 evrov, za obisk zabaviščnega parka pa limita navzgor skoraj ni. Najcenejši so bili avtomobilčki - ena vožnja 2 evra na osebo. Ko ima družina 5 članov, stroški prehitro narastejo ...

Nesreča na autobahnu

Med vožnjo po nemški avtocesti med Muenchnom in Haarom me je prehitel policijski avto na nujni vožnji. Že čez pet minut je ta avto stal na sredi avtoceste oziroma slavnega autobahna in nas usmerjal na vzporedno cesto. Še sreča, saj bi drugače za par ur obstal na avtocesti. Kilometer naprej se je namreč zgodila nesreča in vse je stalo. Med vožnjo po vzporedni cesti sem videl le to, da je v nesrečo udeležen veliki vlačilec, helikopter reševalcev pa je grozil, da je tekla tudi človeška kri.

Tale helikopter je zbudil mojo pozornost. Pri nesrečah na avtocesti, ko vse stoji in idioti zaparkirajo tudi odstavni pas, reševalna vozila nikakor ne morejo priti pravočasno do ponesrečencev. Helikopter je tu idealen. Pri nas ga žal ni.

Naj modri voditelji Slovenije čim prej ukinejo vojsko. Denar, ki ga zapravljajo za orožje, naj raje namenijo za take helikopterje, ki bodo na cestah reševali življenja!

P.S.
Fotografiral sem z Nokio 6680 med vožnjo, zato je kakovost temu primerno slaba.