Gusarska ladja

Zadnji dan ob Kolpi sem rekel otrokom: "Imamo še tri dni. Ker nismo bili nič na morju, odločite: ali gremo za dve noči na morje ali v Čateške toplice?" Vsi trije so se takoj soglasno odločili za tobogane v toplicah. Pa smo šli v Terme Čatež. V kampu, ki je bil nabito poln, so bili predvsem italijanski avtodomi. Tako sem se jaz ves dan slinil, ko sem hodil okrog njih in sanjal, kako bi bil eden od njih moj ... Uživali smo v vodi in odšli v petek zvečer proti domu naravnost skozi neurje. Tako smo z dežjem, ki smo se ga večinoma zelo uspešno izogibali vse počitnice, zaključili letošnjo poletno dogodivščino.

Rafting na Kolpi

Vrhunec počitnic ob Kolpi je bil rafting. Dve družini s skupaj 6 otroki na enem raftu, reka tako mirna, da ni bilo nobene nevarnosti. Še več, brzica s teh slik je bila najhujša in zato edina, ki je dvignila raven adrenalina. Zato smo kar trikrat nesli čoln nazaj gor, da smo se lahko še enkrat zapeljali čez ...

Na raftu smo bili 6 ur in vmes nekje ob reki pripravili še kosilo - pekli smo hrenovke. Uživali smo vsi, otroci in odrasli.

Kolpa

Ena od mojih letošnjih želja je bila kampiranje ob Kolpi. Predvsem zato, ker jo še ne poznam. V primerjavo z Nadižo je ta reka globlja, veliko počasnejša, zato tudi toplejša, a daleč manj lepa. Največji minus pa so gostje v kampu. Ogromno žurerjev in vikendašev, ki so si okoli starih prikolic zgradili prave vikende, kjer se konec tedna pije, posluša glasbo in glasno debatira pozno v noč. Mi smo bili v menda še najbolj mirnem od vseh kampov, v Podzemlju.

Uživali smo še v kopanju, igranju odbojke na mivki in mini golfu. Kljub vsemu pa se najbrž ne bomo več vrnili. Je še dovolj drugih lepih krajev.

Urška in Rogla

Iz Logarske se seveda nismo vrnili nazaj domov, kje pa, s počitnicami smo bili zdaj šele na zlati sredini. Odšli smo pod Roglo, na turistično kmetijo Urška, kjer imajo veliko malih živali in enega velikega psa.

Pri Urški smo dve noči spali tam, kjer je najbolj zabavno - na seniku. En cel dan smo se sprehajali po Rogli, kjer je name največji vtis naredil visok razgledni stolp. Prijetno presenečenje pa je bila povsem brezplačna uporaba štirisedežnice.

Logarska dolina

Po vrnitvi iz Nadiže smo en dan ostali doma in oprali cunje, nato pa čez Jezersko in Pavličevo sedlo odšli v Logarsko dolino. Dan smo posvetili sprehodu in prijateljem. Spoznali smo tudi stari način priprave oglja, saj smo naleteli na ostanke oglarske kope in na odprta vrata oglarske koče.

Od Boke do Trbiža

Za vrnitev iz Nadiže v Kranj smo tokrat prvič izbrali pot čez prelaz Predel oziroma čez Trbiž in Kranjsko goro. In ni nam bilo žal. Prvič smo strmeli že nepričakovano kmalu, v Bovcu, kjer smo iskali prizorišče snemanja Zgodb iz Narnije: Princ Kaspijan. Na Soči so zgradili most, ki v filmu predstavlja eno glavnih scen. Mostu ni več, prizorišče pa je lepo oziroma še lepše tudi brez njega. Na zgornji sliki se vidi prav ta "filmski" del Soče.

Za ta razgled smo parkirali pri mostu čez Boko in šli navzgor proti slapu Boka. Kakšen slap je to!

Na cesti od Bovca proti Logu pod Mangartom nas je na ovinku nenadoma presenetila trdnjava Kluže. Prva je bila na tem mestu že v 15. stoletju, zdajšnja je odigrala svojo vlogo v obeh vojnah in zdaj pazi na popotnike.

Lago di Raibl je bila zadnja postaja v naravi na poti domov. Jezero ob Trbižu, sredi lepe narave, a presenetljivo čisto brez turistov.

Ognjeno slovo

Zadnjo noč ob Nadiži smo proslavili z ognjenim slovesom. Najprej smo pekli krompir, nato pa se s toplino plamena uspešno branili nočnega mraza. In že vedeli, da bomo čez leto dni najbrž spet prišli nazaj na isti kraj.