Gardaland, Italija

Poleti je zabaviščni park Gardaland ob Gardskem jezeru odprt vse do 23. ure, kar smo s pridom izkoristili tudi mi. Otroci so noreli ves dan, opolnoči pa v šotoru popadali kot muhe. Takrat je termometer ob Gardskem jezeru še vedno kazal dobrih 20 stopinj, v Kranju pa je bilo samo 9 stopinj!

Vzvalovano Gardsko jezero

Nikoli nisem mislil, da lahko na jezeru nastanejo tako veliki valovi, da te poderejo na tla. Pa smo prav take valove spoznali ob Gardskem jezeru. Ker je na dnu mivka, ki so jo valovi seveda vzdignili s tal, je bila voda povsem rjava, a zaradi valov zelo zabavna.

Vicenza, Italija

Vicenza bi bila lahko sestra Benetk. Nima sicer kanalov, ampak ima pa podobno mogočne palače in hiše premožnih meščanov, za povrh pa še najstarejše pokrito gledališče. Imenujejo jo tudi Palladijevo mesto, po slavnem arhitektu, ki je v tem mestu marsikje pustil svoj pečat.

Portogruaro, Italija

Zadnje dni avgusta smo želeli pred jesenskim, deževnim vremenom v Kranju pobegniti nekam, kjer je še poletje. Po internetu smo se sprehodili po bližnji okolici in poletno vreme našli ob Gardskem jezeru. Pri nas dež in mraz, tam pa sonce in poletna vročina. Hitro smo pripravili šotor in se odpeljali.

Doma je lilo kot iz škafa, tako da smo bili mokri že samo v tistih parih sekundah, kolikor smo potrebovali od hišnih vrat do avtomobila. Tudi vso pot po Sloveniji smo vozili po dežju, zato nas je že začelo malo skrbeti glede pravilnosti vremenske napovedi. Na italijanski meji ni bilo nič boljše, uro zatem pa smo le srečali sonce. Zato smo se ustavili v Portogruaru, da bi pozdravili toplo sonce.

Izbrali smo kar prav, saj smo, vsaj kar se vode tiče, doživeli neke vrste pomanjšane Benetke.

Blejska salta

Ko te sin popolnoma preseneti in naredi nekaj, kar si mislil, da niti slučajno ne zna in ne upa ...

Skok na Bledu

Ni fotomontaža, res pa slika vara. V resnici nisem letel hčerki na glavo!

Bratislava, grajski pozdrav

Bratislavski grad kraljuje nad celotno Bratislavo, s svojo lego pa obljublja tudi lep razgled na mesto. Danes je v gradu muzej.

Pot do gradu je ravno prav strma, da jo je najmlajša po celodnevnem potepanju zmogla samo še v stilu "vreče krompirja":

Bratislava, pogled z razgledne ploščadi Novega mostu

Novy most s svoje razgledne ploščade (žal dosegljive zgolj proti plačilu) ponuja čudovit razgled na vso Bratislavo, pa tudi na začetek Avstrije in Madžarske, saj z avtom do obeh držav iz Bratislave prideš zelo hitro. Bratislavski grad je na spodnji sliki na levi.

Bratislava, v zavetju njenega Novega mostu

Bratislavski Novy most so zgradili v čast in spomin vstaji Slovakov proti nacizmu. Most spada v Svetovno federacijo velikih mostov, najbolj znamenit na njem pa je UFO oziroma "vesoljska ladja", razgledna ploščad in restavracija. Mi smo si most najprej ogledali spodaj. Pot za pešče namreč poteka pot cesto.

Bratislava, lepota njenih hiš

V Bratislavi je dovolj, da se sprehodiš skoznjo z odprtimi očmi. Prijeten ulični vrvež s svojim čebljanjem boža pročelja lepih, starih hiš, ki so neme priče porok in pogrebov, parad zmagovalcev in procesij poražencev ...

Bratislava, predsedniška palača

V Bratislavi je, vsaj kar se ugleda tiče, lepo biti predsednik. Živiš sredi mesta v prelepi stari Grasalkovičevi palači, ki jo hodijo gledat turisti. Še posebej je mikavna menjava straže. Prijetno presenečenje je tudi to, da je park ob palači javen, torej se skozenj lahko sprehaja kdorkoli.

Trenčin, Slovaška

Ja, tudi Trenčin ima, tako kot številna slovaška mesta, svoj grad. Lep podnevi, romantičen ponoči. Tak, kot je grad na zgornji sliki, smo ga občudovali kar iz kampa, ki leži na otoku sredi reke Vah. Za slovenske razmere je to ogromna reka, je pa tudi najdaljša slovaška reka.

Čičmany, Slovaška

Čičmany so majhna, osemsto let stara vas, kjer so, upoštevajoč dejstvo, da živijo sredi gozdov, izbrali najbolj logično pot in hiše vedno gradili iz lesa. Vendar se je nekomu nekoč zazdelo, da je vas preveč monotona in je svojo hišo polepšal. O kakšnih fasadah ni vedel nič, imela pa je čopič in je hišo preprosto porisal. Sosedi je bilo to všeč, pa je "težila" svojemu možu tako dolgo, dokler ni še on hiše porisal. Kmalu so risali vsi po vasi.

Leta 1921 je vas zajel velik požar. A do takrat je pisanost hiš vaščanom zlezla že toliko pod kožo, da so tudi nove hiše zgradili enako, kot stare, in vse spet lepo porisali.

Grad Bojnice, Slovaška

Grad Bojnice je tak, kot bi ga vzel iz Disneyeve pravljice. Pravljično je tudi dogajanje pred gradom, predvsem zaradi sokolarjev in igralcev, ki ti v predstavi pričarajo delček časov, v katerih so bili glavni mušketirji. Puške so bile najbrž prave, saj je med predstavo dvakrat iz njih močno počilo in se pokadilo.


Tale ptica roparica s spodnje slike, ki je letela naravnost v objektiv mojega fotoaparata, je letela tako nizko nad glavami obiskovalcev, da me je s krilom lopnila po glavi!

Banska Štiavnica, Slovaška

Bansko Štiavnico smo na zemljevid našega potovanja dodali zaradi v muzej spremenjenega opuščenega rudnika zlata. Ob dolgem sprehodu po delčku rudnika smo dodobra spoznali vse napore, ki so jih preživljali rudarji ob kopanju ton rude, da so iz nje dobili nekaj gramov zlata. Od zdaj naprej me bo vsakič, ko bom kje zagledal kaj zlatega, spreletela misel na trpljenje, ki je bilo vloženo v to zlato ...

Morda nas je tudi zato potem, ko smo končno spet prišli na sveži zrak, rudarsko mesto Banska Štiavnica še toliko bolj prijetno presenetilo. Na glavnem trgu smo ujeli neko prireditev. Na odru so se predstavljali domači glasbeniki in plesalci, po trgu pa je bil cel kup stojnic s spominki, lokalnimi sladicami, izdelki domače obrti ...