Balkan Tour (peti dan): Krf

Po včerajšnjem ogledu Meteore smo zvečer naredili analizo dosedanje poti in presenečeno ugotovili, da kilometre in dogodivščine nabiramo hitreje kot načrtovano. Ker smo v prvih štirih dnevih naredili vse, kar smo mislili, da nam bo vzelo vsaj dobrih pet dni, nam je bil torej že proti koncu prvega tedna naše dvotedenske balkanske turneje podarjen en dodatni dan. In tako smo se povsem nenačrtovano odločili, da ostanemo še dva dni dlje v Grčiji in se s trajektom odpravimo raziskat otok Krf. 

Spet se je pokazalo, kako prav je, da izven turistične sezone apartmajev ne rezerviramo vnaprej, ampak se vsak dan sproti odločamo, kje bomo prespali. Tako smo ob odločitvi, da podaljšamo pot še na Krf, brez težav na Bookingu našli apartma v bližini pristanišča Igoumenitsa. Zjutraj smo med zajtrkom žal dobili sporočilo, da je jutranja vožnja odpovedana (najbrž zaradi nemirnega morja), zato smo bili na trajektu šele sredi dneva. Čeprav izven sezone se je zdaj, ko je bilo treba potnike iz dveh trajektov spraviti na enega, izkazalo, da bo to kar izziv. Namesto druge kave nam je tako kri po žilah pognala neverjetna podjetnost mornarjev, ki so se odločili na trajekt spraviti več vozil, kot pa bi si kdorkoli mislil, da je možno. Vsi smo bili parkirani na milimetre in kaj takega še nisem doživel. Vsi potniki smo morali iz avta prej, preden je zraven parkiral naslednji avto, saj je bilo od takrat naprej nemogoče odpreti vrata. 

Na Krfu smo se najprej odpravili obiskat samostan Vlacherna. 

Ta stoji na majcenem "mišjem" otočku, do katerega vodi ozek nasip. 

Na parkirišču pa je le polovica vozil od tistih, ki so prišli pogledat samostan. Drugi sem pridejo gledat avione. Parkirišče pred "mišjim" otokom je namreč znan "planespotting" kraj, saj se čisto blizu začenja pristajalna steza letališča in letala res pristajajo skorajda nad glavami ljudi.  

Popoldne smo nato preživeli v mestu Krf. Lahko bi ga prestavili tudi marsikam drugam ob morje. 

Krf je pač tipično turistično obmorsko mesto, s prijetnimi starimi mestnimi ulicami, številnimi trgovinami z bolj ali manj uporabnimi izdelki za turiste in restavracijami, kjer cena presega kakovost. Klasika, pač. Današnji zapis tako končujem z nekaj fotografijami s sprehoda po mestu Krf: 

Balkan Tour (četrti dan): Meteora

Od samostana sv. Nauma je tri ure in pol vožnje do Meteore, enega od najbolj znanih delov Grčije. Pa smo se zapeljali še tja. Ulala, kako zelo je bila pot vredna tega cilja!

Meteora je posejana z zanimivimi skalnatimi gmotami. Osamele klifne skale so za idealno zavetje pred napadalci spoznali asketski menihi, ki jim bivanje v nedostopnih stenah ni bilo odveč, kvečjemu celo všeč. Tam zgoraj je mir, tišina in varnost pred sovražniki. 

Do danes se je ohranilo šest samostanov, od teh so štirje namenjeni moškim in dva ženskam. Vsak samostan ima manj kot 10 prebivalcev, ki jih turist večinoma sploh ne opazi. 

Samostani so sedaj turistična atrakcija in so za razliko od podob s fotografij tudi preprosto dostopni (če odštejemo vzpenjanje po številnih stopnicah). 

Od spodaj navzgor delujejo samostani kut kup skale in zidov. Zato je presenečenje toliko večje, ko na vrhu zagledaš tudi nekaj vrtov in terase s prelepim razgledom.

V preteklosti je bilo drugače. Zaradi varnosti in želje po osamelosti si do nekaterih samostanov lahko prišel le tako, da si splezal v košaro, s katero so te dvignili v samostan,. Ko je košara visela na vrhu skale, je bil samostan nedostopen. 

Ker je Meteora danes na vrhu spiska turističnih znamenitosti, se sem splača priti zgodaj zjutraj, preden se iz hotelov privalijo avtobusi. Vsak samostan zahteva svojo vstopnino, cene so sprejemljive, ni pa nobene potrebe obiskati prav vsakega.

Naš pristop do Meteore se je logistično izkazal za verjetno najboljšega: dan prej prihod pozno zvečer v apartma (ali kamp) v bližini, naslednje jutro pa takoj po zajtrku na oglede in popoldan naprej na pot drugam.

Balkan Tour (tretji dan): Biseri Ohridskega jezera

Ohrid ponuja poleg "turističnih pasti" mestnih ulic in trgovin z ohridskimi biseri tudi lepe sprehode po okoliški naravi. Mi smo si tako že pred zajtrkom privoščili daljši sprehod, kjer nas je navdušila tako zgodovina kot narava. 

Amfiteater z lepim pogledom na jezero so zgradili 200 let p.n.š.

Samuelova trdnjava je od daleč vidna zahvaljujoč impresivnemu obnovljenemu obzidju.

Arheološko najdišče s cerkvijo Plaošnik stoji na prelepi razgledni parceli nad jezerom. Verjamem, da so tukaj obiskovalci res lahko našli mir na zemlji. 

Najbolj slikovita, narejena za razglednice, je cerkev svetega Janeza v Kaneu. To je makedonska pravoslavna cerkev na pečini nad plažo Kaneo, ki se ponaša s prelepim pogledom na Ohridsko jezero, od centra mesta pa je oddaljena zgolj dobre četrt ure prijetne hoje. 

Od cerkve vodi v središče Ohrida lepa pešpot, deloma tudi po "pomolu" nad vodo. 

Po zajtrku v enem od lokalov v Ohridu smo se po cesti, ki pelje ob jezeru na jug, odpeljali do zaliva kosti ob Ohridskem jezeru. 

Kljub grozljivemu imenu ne gre za lokacijo snemanja kake grozljivke, ampak za tisti del obale, kjer so najdene kosti napovedale prisotnost človeka v pradavnini. 

Tako so leta 1977 začeli z izkopavanji in na globini od tri do pet metrov našli lesene ostanke. 

Sčasoma so lahko dobili dovolj jasno sliko, kaj se je tu dogajalo tisoč let pred našim štetjem. Na tej osnovi so zgradili repliko koliščarskega naselja, ki je vsekakor vredna obiska.

Z zalivom kosti pa Ohridsko jezero še ni zaključilo s svojimi biseri. Slabih 30 kilometrov južno od Ohrida stoji samostan svetega Nauma. 

Na osamljeni, prelepi lokaciji so menihi zgradili pravo oazo miru, kjer še danes, kljub turistom, lahko začutiš mir, ki zavlada za temi zidovi takoj, ko se za zunanjimi obiskovalci zaprejo vrata. 

Pravi biseri Ohrida niso tisti, ki jih kupiš v turističnih trgovinah, ampak narava in izjemne zgradbe, ki smo jih odkrili danes.

Balkan Tour (drugi dan): Mavrovo in Ohrid

Po dopoldanskem ogledu Skopja smo se odpeljali proti Ohridu, med potjo pa si ogledali še Mavrovo. 

Mavrovo je visokogorsko turistično središče v naravnem parku, z neprivlačnim akumulacijskim jezerom (nikjer nismo videli nobene lepe obale ali možnosti za kopanje) in smučiščem. Jezero je dolgo 10 in široko do 3 kilometre, obiskovalcu pa ne pokaže svojega umetnega nastanka, saj hidroelektrarna ni na koncu jezera, ampak je precej nižje, voda pa priteče iz jezera navzdol do elektrarne po 5 kilometrov dolgem kanalu s padcem 600 metrov. 

Za turiste v tranzitu je Mavrovo zanimivo zaradi potopljene cerkve sv. Nikolaja. Cerkev je, tako kot še marsikaj drugega, vzelo akumulacijsko jezero. Res pa je ime zavajajoče. Cerkev namreč ni potopljena, ampak je pogosto njen večji del pod vodo - odvisno od količine vode v jezeru. V času našega obiska je bila gladina vode nizka, tako da smo se lahko po suhem sprehodili v notranjost cerkve. 

Zvečer smo prispeli v Ohrid. Mesto je res povsem turistično, z lepimi ulicami, številnimi trgovinami in nekaj restavracijami, vse pa je namenjeno enemu samemu cilju: nekaj prodati turistu. Tudi cene so povsem "evropske".

Glavni nakupovalni adut Ohrida so seveda ohridski biseri. Le dve družini naj bi imeli dovoljenje za proizvodnjo na izviren način, vsa ostala ponudba naj bi bila neuradna. Mi razlike med enimi in drugimi biseri nismo opazili. Pri vseh pa gre (in tega prodajalci ne skrivajo) za uvoz biserov iz Kitajske, ohridski pa postanejo zaradi lokalnega postopka nanašanja zadnjega sloja. 

Po nakupu nekaj biserov (niso tako dragi, kot se sliši), smo se še malo sprehodili po mestu, večji del ogledov pa prihranili za naslednji dan.

 

Balkan Tour (drugi dan): Skopje

Po včerajšnjem nočnem sprehodu po Skopju nas je zelo zanimalo, kakšno bo videti glavno mesto Severne Makedonije na ponedeljkov delovni dan. In res se ti predstavi klišejsko, saj drugače ne more biti: z neštetimi velikimi kipi, ki pa so precej novi.

Leta 2010 se je makedonska vlada odločila, da bo Skopje prenovila. V okviru tega projekta so naročili tudi postavitev številnih spomenikov, o katerih estetiki pa so mnenja močno deljena. Predvsem pa so številni domačini besni, češ da bi v tej relativno revni državi denar lahko porabili bolj pametno. 

Med spomeniki stoji tudi nekaj stavb, ki imajo videz tisočletja starih zgradb, čeprav so bile zgrajene v naših časih.

Daleč največ je pa res spomenikov:

Seveda pa ima Skopje tudi veliko predelov mesta, kjer ne prevladujejo spomeniki:

Skopje ponudi tudi kak pogled v preteklost:

Glavno mesto Makedonije je rojstno mesto matere Tereze. Njej v spomin stoji sredi mesta spominska hiša. 

Navduši glavna pokrita tržnica. Sadje in zelenjava v najlepši podobi, cene zelo ugodne, okusi pa odlični!

Preden smo se popoldan iz Skopja odpravili naprej proti Ohridu, smo si v starem mestnem jedru privoščili še okusno kosilo z žara. Balkanska kuhinja nam paše!