ponedeljek, 10. oktober 2016

Varšava


Ko imaš na službeni poti uro časa zase, je sprehod vedno prava odločitev.







sobota, 8. oktober 2016

Donačka gora


Donačka gora je eden zadnjih hribov na vzhodu Karavank. Z 884 metri nadmorske višine fizično ne predstavlja kakega hudega izziva kar se tiče hoje. Večji izziv je za Gorenjca pot do nje. Zato smo jo dolgo "šparali", a danes je prišel čas, da naredimo kljukico v knjigi še tukaj. Knjigi? Ja, naša zvesta družinska spremljevalka je knjiga Z otroki v gore in pred leti, ko smo jo dobili, smo se odločili, da bomo osvojili vse vrhove v tej knjigi. Do sedaj nam še nikoli ni bilo žal :)



Na vrhu smo bili poplačani s krasnim razgledom:




Po spustu smo se v dolini povsem nenačrtovano ustavili še v muzeju na prostem v Rogatcu. In to ravno na dnevu odprtih vrat! Čakali so nas krasni ljudje, zanimive delavnice in nepozabna izkušnja. Hvala vam, dobri ljudje iz muzeja!












sobota, 3. september 2016

Olševa

Olševa je greben v vzhodnih Karavankah ob meji z Avstrijo. Njen najvišji vrh je z 1.929 metri Govca. Na poti na vrh te pot vodi mimo slavne jame oziroma arheološkega najdišča Potočka zijalka. Pot ni preveč zahtevna in je primerna za družinski izlet. Le na nekaj mestih bi bila pot za mlajše otroke nekaj bolj zahtevna.









Iz Kranja najbližja pot na to turo vodi prek Jezerskega in Železne Kaple. Ko te pot čez Jezersko iz Avstrije spet pripelje v Slovenijo, se na cesti proti Olševi očem odprejo izjemni razgledi:














ponedeljek, 29. avgust 2016

Dolomiti: Cortina d'Ampezzo in Strada delle Dolomiti


Po uživanju na poti okoli Tre Cime in ob jezeru Sorapiss je bil naš tretji dan v Dolomitih namenjen umirjenemu ogledu Cortine d'Ampezzo ter vožnji po Strada delle Dolomiti proti Gardskemu jezeru.


Cortina d'Ampezzo je točno to, kar sem si predstavljal ob misli na turistični gorski kraj, ki živi predvsem od smučarije. Lepo mestece, umirjeno, kjer uživaš na sprehodu, eni ob pogledu na izložbe, drugi ob pogledu na okoliške hribe.













Strada dell Dolomiti je pa nekaj, kar je vredno doživeti. Dobro vzdrževana cesta, številni ovinki, za vsakim nov razgled, pa še lep motivacijski cilj je bil za mladino na koncu te ceste - Gardaland :)






















nedelja, 28. avgust 2016

Dolomiti: Lago di Sorapiss


Po včerajšnji poti iz Kranja v Dolomite in občudovanju narave okoli sestava Tre Cime smo se v našem kampu naspali ob krasnem gorskem zraku. V Dolomitih seveda tudi poleti ponoči ni kakšne hude vročine, zato smo bili navdušeni nad sanitarijami, ki so bile v zaprti hiši in ogrevane. Topel tuš dela čudeže in potem ne zebe več. Še več, zajtrk smo si privoščili ob reki, na soncu. Bilo je že prav kičasto. Glede kampov samo še opozorilo: zelo pogosto so razprodani, zato ne računajte, da lahko pridete v prvi kamp tik pred nočjo, ampak si vzemite dovolj časa, da boste lahko našli prostega.


Naš današnji cilj je bilo jezero Sorapiss. Še ena turistična destinacija, tehnično nezahtevna, vseeno pa že rabiš nekaj kondicije, saj pot ni kratka. Te pa nagradi z lepimi razgledi.


Spet je (kot najbrž večina ciljev v Dolomitih) pot vredna vsakega truda, saj te na koncu čaka pravljično jezero.


Tudi to se poleti spremeni v svojevrsten Portorož. Kopalcev zaradi hladne vode sicer ni, je pa ogromno tistih, ki se nastavljajo soncu, tudi v kopalkah. Boža sonce, boža pravljična barva vode, božajo razgledi na sosednje gore.








sobota, 27. avgust 2016

Dolomiti: Tre Cime


Nismo alpinisti, vseeno pa imamo radi hribe. In zato tudi poslušamo in beremo radi o njih. Tako smo pogosto naleteli na sanjske opise Dolomitov. A so se nam vedno zdeli predaleč proč, zato smo vztrajali v slovenskih hribih. Letos poleti pa smo našli tri dneve, kot nalašč za prvi obisk Dolomitov.


Ker smo šli prvič, smo se odločili za bolj turistični, aklimatizacijski izlet, brez zahtevnejših tur, samo toliko, da se spoznamo z okolico. Ob precej normalni jutranji uri smo se odpravili iz Kranja čez Trbiž in kmalu ugotovili, da so Dolomiti dovolj blizu, da si jih človek lahko privošči tudi za vikend.

Obenem smo zelo kmalu ugotovili tudi to, da imajo Dolomiti dva obraza. Iz knjig vemo, da so v dolomitskih skalah doma izvrstni alpinisti.



Pri krajih, ki smo jih mi obiskali tokrat, smo pa odkrili, da so Dolomiti primerni tudi za hribov precej nevešče ljudi. Kdor zmore sv. Jošt nad Kranjem ali Šmarno goro, zmore tudi take Dolomite. Kar nekaj poti je namreč izredno turističnih: z avtom se pripelješ zelo, zelo visoko, tam pa potem ure hodiš po prelepi naravi, brez da bi premagal kaj prida višinskih metrov razlike.


Popoln primer take turistične destinacije je bil naš prvi cilj, ki smo se ga lotili kar direktno po vožnji od doma: krožna pot okoli neverjetno slikovitega sklopa Tre Cime.

Najprej te pozdravi cestninska postaja, kjer ti zaračunajo precej, a precej tudi dajo - zelo dobro gorsko cesto in izjemno parkirišče sredi planinskega raja. Če bi imel avtodom, prespim tu zgoraj!




Ker te cesta pripelje tako visoko, potem sledi krožna pot, skorajda avtocesta z manekenom svetovnega formata - Tre Cime - v sredini. Višinske razlike skorajda ni, pot pa je z lahkoto možno opraviti v nizki "treking" obutvi - če nimate težav z gležnji, je grob podplat vse, kar potrebujete. In zato je na tej poti veliko več turistov, kot pa pohodnikov.


Razgledi so fantastični, vmes pa nekaj najlepših "plaž", kar si jih lahko zamislimo v hribih. Zato ne preseneča, da je avgusta, na vrhuncu italijanske turistične sezone, po poteh in travnikih tako kot v našem Portorožu. Z bistveno razliko - Dolomiti so vseeno tako veliki, da tudi v gneči ni nevzdržno in človek lahko uživa.


Trditve na svetovnem spletu, da ponujajo Tre Cime enega od najbolj slavnih sprehodov na svetu, smo preverili in jih na lastni koži tudi potrdili.


Za lačne in žejne je dobro poskrbljeno, saj boste koče srečevali hitreje, kot pa postajali lačni in žejni.


Tudi kolesarji in jadralni padalci uživajo.


Najbolj nori so pa razgledi. Dolomiti so preprosto drugačni kot slovenski hribi in ta sprememba ti ne dovoli, da bi nehal stokati od lepot narave.





Pridi tudi ti, ne bo ti žal! Za najbolj "nore" je pot možna v enodnevnem izletu, če greste na pot iz Slovenije zgodaj in ste se pripravljeni vrniti nazaj domov pozno ponoči. Vsekakor bolj priporočam vsaj dvodnevni izlet - prvi dan Tre Cime in spanje v enem od kampov (če najdete prostor), drugi dan še pohod do jezera Sorapiss, potem pa nazaj domov.