Danes se je v naši maroški zgodbi začel čisto pravi road trip. Najeli smo avto, s katerim bomo v petih dnevih prepotovali dobršen del Maroka, se povzpeli visoko v Atlas, se spustili nizko v puščavo in pot zaključili na letališču v Fesu. Ryanair namreč iz Milana leti v Maroko kar na dve letališči in tako smo si lahko privoščili prihod v Marakeš in let nazaj domov iz Fesa. Najem avtomobila je zaradi vračanja na drugo lokacijo nekaj dražji, a nam to prihrani cel dan nepotrebne vožnje na izhodišče.
Ker potujemo skromno, smo si prek interneta rezervirali najmanjši (in torej najcenejši) možni avto, ki bi nas vseh pet s prtljago vred še lahko popeljal po Maroku – Dacio Logan. Pa se je potem v Marakešu v poslovalnici rent-a-car agencije izkazalo, da ta avto ni dosegljiv. Ker so me prijatelji opozorili, da je to stalna praksa izposojevalnic po vsem svetu, sem postal ob vprašanjih, koliko nas je in koliko imamo prtljage, zelo previden. Bognedaj, da bi rekel, da smo suhi, majhni in z malo prtljage, ker bi nas potem stlačiti v kakega malega fiata. Tako sem takoj začel razlagati, da nas je 5, da so otroci skorajda že odrasli, vsi pravi »dedci«, in da ima vsak s sabo še velik kovček. Gospa je zavzdihnila, par minut klikala po sistemu in nazadnje našla avto za nas. Seveda brez doplačila, saj nismo mi krivi, da želenega avta niso imeli. Nič ni povedala, kaj ima, a ko me je pripeljala v garažo, se mi je obraz spremenil v sijoči nasmeh - pred mano je stala sedemsedežna Dacia Lodgy – enoprostorec z ogromno prostora in mehkim, udobnim podvozjem, kot nalašč za našo pot. Naš road trip se lahko začne!
Zakaj bi ovinkarili, če lahko kar takoj zagrizemo v najvišji izziv? Iz Marakeša smo se torej odpeljali proti gorovju Atlas in prelazu Tizi n' Tichka. Čeprav ob Maroku večina pomisli na morje in puščavo, imajo tu še kako hude gore. Nas je cesta odpeljala vse do 2.260 metrov nad morjem! In da razčistimo že takoj tule za vse dni naprej – ceste po Maroku so dobre, pa naj te vodijo po dolinah ali visoko po hribih! Da ne govorimo o fantastičnih razgledih!
Naslednja postaja je bil ksar Aid-Ben-Haddou. Ksar je ime za utrjeno naselje, obdano z varnim obzidjem. Aid-Ben-Haddou je med ksarji gotovo eden najlepših, kar dokazuje tudi to, da ga je Unesco uvrstil na svoj seznam svetovne kulturne dediščine.
Ste vedeli, da ima Maroko svoj Hollywood? Pravzaprav več kot enega! Nam je na pot »padel« v obliki filmskih studijev CLA v mestu Ouarzazate. Tu so snemali marsikaj znanega, med drugim grozljivko »The hills have eyes«, zgodovinski »Ben Hur«, znanstveno-fantastični »Prometheus« in tretjo sezono »Game of thrones«! Med ogledom ne boste videli ničesar visokotehnološkega, je pa obisk dela kulis vseeno zanimiv. Še posebej, ko ti razložijo, kam se odpeljati, da sredi puščave obiščeš še kulise Igre prestolov.
Ob koncu izjemno slikovitega dneva smo prišli v naš nocojšnji hotel »Chez Talout« v kraju Skoura. Potem nas je zadnjih nekaj kilometrov vodila v puščavo, kjer se je sredi ničesar pojavil hotel, narejen po našem okusu. Po eni strani skromen, po drugi pa izjemno luksuzen glede na dejstvo, da je stal sredi puščave. Povsem nenačrtovano smo si lahko zvečer privoščili še osvežitev v njihovem bazenu. Izjemno! Žal nam je bilo le, da zaradi naše gorenjske »šparovnosti« nismo pri njih naročili še večerje (naročiti jo moraš vnaprej). Ko smo gledali druge goste na večerji na terasi, obsijani s sončnim zahodom, se nam je zazdelo, da bi bilo vzdušje vredno vsakega evra!
No, če smo že ravno pri hrani, morda za konec današnjega zapisa še informacija o našem prehranjevanju v Maroku: večinoma smo se kraljevsko najedli za zajtrk, čez dan živeli od odličnega lokalnega svežega sadja, zvečer pa spet kraljevsko jedli na ulici. Razen danes, v Skouri. Tu ni bilo v mestu nobene restavracije, ki bi jo upali obiskati brez strahu pred higienskimi posledicami …
