Bes (Fury)

Pogled na drugo svetovno vojno iz perspektive tankovske posadke me je zmamil v kranjski Cineplexx. Da igra v glavi vlogi Brad Pitt, mi res ni bil razlog za ogled. V kino sem šel z upanjem na drugačen pogled na drugo svetovno vojno. In sem ga tudi dobil.  

Zgodba se dogaja sredi Nemčije, v zadnjih dnevih svetovne morije. Kruto, da so v teh zadnjih dnevih, ko so vsi že vedeli, da bo Nemčija padla, številni ljudje še vedno morali umreti. Vojaki in civilisti, Nemci in zavezniki.

Zgodba govori o tankovski ekipi. Presenetilo me je, da so imeli Američani v teh bojih dejansko podrejeno vlogo, saj so bili njihovi tanki nemočni proti nemških najsodobnejšim zverinam. Pa so se vseeno morali boriti z njimi.

V filmu mi je bilo najbolj všeč to, da so ljudi prikazovali realno, z vsemi njihovimi napakami in strahovi vred.  Tu ni bilo nobenega "rambota", ki bi neustrašno rinil naprej. Tu so bili navadni ljudje, ki so želeli pobegniti, dezertirati. Tu so bili ljudje, ki se niso rodili kot zveri ali kot junaki, ampak so to postali po sili razmer.In tu so bili tudi kakšni Nemci, ki so bili dobri ljudje, in kakšen Američan, ki je bil prava zver.

Film govori o vojni. A je vsaj name deloval zelo protivojno. Ne želim si, da bi moral kdaj doživeti take grozote.

Ocena (od 1 do 5): 5

Primernost za otroke: od srednjih najstniških let navzgor - a le za tiste najstnike,  ki jim dovolite gledati tipične akcijske filme s streljanjem, ranami, krvjo, namigovanjem na spolnost in besedami na f ...

Prvo obiranje kivija

Danes smo prvič obrali naš domači kivi. Sredi Gorenjske nam je uspelo pridelati 20 sadežev!

Vse se je začelo spomladi leta 2012, ko smo ob sicer neugledno steno z namenom polepšanja tega zidu zasadili kivi. Ženske in moške sadike, saj delajo kiviji otroke skorajda tako kot atiji in mamice.

Upanja, da bo razen listov tu na Gorenjskem zraslo še kaj drugega, sem imel bolj malo. Pa sem vseeno tri leta pridno zalival sadike, in te so lepo rasle. Letos pa so se med listi nenadoma pojavili mali kiviji. Rasli so, in danes zvečer, ob napovedi prve slane, smo jih pobrali ter spravili na varno, da tam v miru dozorijo. Slane kivi namreč ne mara.

Tretje leto, pa že imamo pravi domači kivi. Juhej!

In kaj sem se v teh treh letih naučil?

Moška sadika plodov ne daje, je pa zmožna poskrbeti za "plodnost" večih ženskih sadik. Tako je čisto dovolj, če je med štirimi sadikami samo ena ženska. Jaz jih imam več, in to je preveč.

Kivi je zelo žejen, zato je nujno redno zalivanje. Tudi jeseni, ko ni več vročine, žeja ostane.

Kivi naj ostane na rastlini čim dlje. Ko pride jesen, pa je treba paziti na vremensko napoved in ob prvi napovedani slani kivije pobrati. Zorenje naj se nato nadaljuje na varnem prostoru v hladni kleti. Družba krompirja ali jabolk menda pospeši to zorenje.

In kakšen je okus domačega kivija? Še ne vem, čakamo, da v košari do konca dozori.

Vrsar - v Istri smo poletje lovili za njegov rep (drugi dan)

Tudi drugi dan našega jesenskega podaljševanja poletja nas je pozdravilo sonce in nam podarilo prekrasen sprehod po Vrsarju:

V Istri smo poletje lovili za njegov rep

Obmorski kraji so mi najljubši spomladi in jeseni. Takrat lahko na morju pobegneš mrazu s celine, obenem pa se lepot Istre v tem času ne zaveda veliko ljudi, zato nikjer ni gneče. Taki dnevi so res namenjeni užitku.

Mi smo šli tokrat preverit kar več krajev, vzorec pa se je povsod ponavljal - vsa mesteca so čudovita!

Buzet:

Motovun:

Umag:

Ušesa Istre

Na jugu kraškega roba, tik nad mejnim prehodom Sočerga, pohodnik ostrmi ob pogledu na čudovite stene, ki so zaradi previsne oblike dobile ime “ušesa Istre”. 

V stenah gnezdijo ogrožene ptice, zato je na poti veliko naravovarstvenih opozoril in navodil, predvsem pa se res izogibajte približevanju stenam spomladi, v času gnezdenja. Ptice vam bodo hvaležne.

Ušesa Istre bi lahko preimenovali tudi v "lepote Istre". Oči vam bodo hvaležne, če jih pripeljete sem!

Sprehajalna pot po dolini Ravenske Kočne

Tale sprehajalna pot je enostavna. Predvsem primerna za vroče dni, ko je tukaj zagotovo prijetno hladno. Mi smo jo sem žal ubrali, ko je bilo povsod hladno, torej nas je tukaj še bolj zeblo.

Parkiraš lahko ob Planšarskem jezeru, ali pa se zapelješ še malo naprej, če si len. In se potem lepo sprehajaš. Pot gre malo navzgor, a je povsem enostavna, primerna za vsakega otroka. Nevarnosti nobene. Narava pa lepa.

P.S.
Fotografirano s Samsung Galaxy S3.

Rifnik

Družine, tole morate "probat"! Luštno, nezahtevno, zanimivo, predvsem pa - spokojno. Krasen družinski izlet! Še posebej, če zraven povabiš dobro družbo.

Rifnik je nezahteven hrib nad Šentjurjem, ki na vrhu premami otroke z arheološkimi ostanki, ob katerih se lahko razplamti domišljija.Deset minut pred vrhom pa stojijo markantni ostanki čisto pravega gradu, Reichenecka. Tam pazite na otroke, da kam ne padejo, oglejte si pa ostanke vsekakor.

Na koncu nas je ob asfaltirani cesti razveselila še tale štajerska "kapelca", posvečena trgatvi in sadovom le-te:

P.S.: Slikano s Canon EOS 350D in osnovnim "plastičnim" objektivom 18-55.