Ko lučka v srcu razsvetli množico ljudi

Danes mi je srce vriskalo od sreče. Po neverjetnem naključju smo izvedeli za koncert zbora sv. Nikolaja iz Litije v župnijski cerkvi sv. Petra v Radovljici. Zborovsko petje sicer ni ravno moja najbolj priljubljena glasbena zvrst, ampak vedno sem si želel slišati afroameriško duhovno glasbo. In doživel sem jo na najlepši možni način.

Presenečenja so se kar vrstila.

 

Najprej ljudje v cerkvi. Toliko mladih, nasmejanih obrazov, dobra volja je kar vibrirala v zraku, in bila je nalezljiva. Oh, kaj bi dal, da bi bilo te prijaznosti več! 

 

Nato zbor sv. Nikolaja. Kje, za božjo voljo, so v Litiji našli toliko odličnih pevcev?! Ko so njihove glasilke začele z delom, so naše duše zaplesale.

 

Nato dirigent Andre J. Thomas. Američan, neverjetno prijazen, topel človek, ki ni samo "mahal z rokami", ampak na iskren, spontan način povezoval celoten večer in mu dal čudovito, prijateljske topline polno rdečo nit.

 

Andre nam je povedal, da je odraščal sam z mamo, brez očeta. In mama mu je rekla: "Sin, v srcu nosiš luč. Te luči ti nihče ne more vzeti, nihče je ne more ugasniti, razen tebe. Neguj to luč, nosi jo s sabo, kamorkoli boš šel, in deli to luč z ljudmi, s katerimi boš". In res je Andre razsvetlil naša srca s svojo srčno svetlobo. Ko bi ta čudovita mama lahko kdaj sanjala, da bo njen sin dirigiral na največjih odrih sveta ...

 

Andre nam je povedal še nekaj, kar si bom skušal za večno vtisniti v srce. Če bi namreč vsi sledili zgolj temu nasvetu, bi bil svet čudovito lep: "Čeprav sem bil brez očeta, sem vseeno imel Očeta. Bog je moj oče, tako kot je oče vseh. Božjega sina nihče ne bo zmerjal, žalil, zlorabil, kajne? Mi vsi smo božji otroci, torej je napad na kateregakoli človeka napada na Božjega sina." Pa ni treba, da je človek veren, da bi sprejel take besede. Saj se da povedati tudi drugače: spoštuj vsakega človeka na tem svetu. Zakaj nam je to tako težko narediti?

 

Nocojšnji koncert je bil čudovit uvod v božično praznovanje. Upam, da bo ta toplina ostala v meni, Andrejeva luč v mojem srcu, in da bo življenje vsem ljudem postalo lepo. Amen!

 

 

 

Hobit: Smaugova pušča

Po predolgem času sem bil končno spet v kinu. Razloga sta bila dva - želja ogledati si drugi del epskega Hobita in ogledati si prvi 3D film v HFR tehniki, kjer so, poenostavljeno povedano, v sekundo filma stlačili več sličic, kot pa je bilo to v navadi do sedaj.

V prvih minutah filma je bila razlika očitna in takoj opazna. Jasnost, ostrina, realnost občutij, vse to je dalo vedeti, da ne gledam filma, posnetega v klasični tehniki. Se je pa opazilo, da se je tega dobro zavedala tudi ekipa, ki je ustvarila drugi del Hobitove trilogije. Zato so poudarek iz zgodbe preusmerili na spektakel. Zgodba pač ne potrebuje visoke tehnologije, visoka tehnologija pa še kako potrebuje dinamične akcijske prizore, saj šele takrat pokaže vso svojo moč. In tako se je Hobit pokazal kot obisk zabaviščnega parka - z neštetimi akcijskimi prizori, ki so te posrkali vase, te premetavali, razgrevali in zabavali. Vse dokler se vse skupaj ni preprosto - ustavilo.

Najsodobnejši film s tehničnimi težavami? Ne, pač pa Cineplexxova pogruntavščina, da je treba dolge filme na silo prekiniti, nam, ubogim revežem, pa dati 15 minut odmora za stranišče, še raje pa za nakup kokic, kole in drugega sranja za naše zdravje.

V drugem delu dvomim, da je bilo hudih 3D HFR scen manj, pa vendar jih preprosto nisem več opazil. Kot kaže, se oko počasi privadi intenzivnejšim dražljajem in jih ne jemlje več kot izjemno posebnost, ampak normalno stanje. In tako sem na koncu spoznal, da sodobne tehnologije filma ne bodo nikoli rešile. Zgodba je vedno bila in bo ključni element dobrega filma. Takega, ki ti ostane v spominu. Vse ostalo je lahko odlična zabava za dve, tri ure, pa nič več.

Hobit je dober film. Vreden ogleda. Kaj je hotel vsebinsko povedati, se pa ne spomnim več. Spomnim se le, da sem užival v šovu za oči. In da sem se zaljubil v tole vilinko z zgornje slike.

Neverjetno mašinerijo, ki stoji za filmom, si lahko ogledaš tule:

Queeni nastopili v Kranju!

 

 

Če si hvaležen za majhne stvari in če se odločiš, da se boš imel fino, potem si navdušen nad marsičem. Tako sem bil danes navdušen jaz. Kranj je začel božično-novoletno slavje s koncertom slavnih Queenov! Brezplačno, na Glavnem trgu, samo za nas!

 

Bilo je čudovito, rock kraljev glasbe je odmeval po ulicah in navdušil staro in mlado. Ja, tudi mladina, ki se v času Queenov še ni rodila, je bila danes navdušena!

 

Iz celotnega koncepta je malce štrlel le kombi, s katerim so se Queeni pripeljali v Kranj - avto ni imel angleških registrskih tablic, ampak srbske ...

Kranj - predstavitveni film

Mesto Kranj je dobilo nov predstavitveni film. Lep je, vreden ogleda:

Dobrodelni Tuba Božički

 

Učenci tube iz Glasbene šole Kranj decembra svoje znanje po vrtcih, šolah in ulicah predstavljajo kot Tuba Božički. Že zelo zgodaj so se ti otroci začeli spoznavati tudi z dobrodelnostjo. Tako so svoje znanje in svoj čas danes podarili tradicionalnemu Teku Božičkov v Ljubljanskem Tivoliju in s tem pripomogli organizatorjem, da so na koncu zbrali več kot 4.000 eur za rdeče noske.  

 

 

Kljub mrazu, ko smo se starši že bali, da se bodo otrokom ustnice prilepile na hladne inštrumente, je nastop uspel.

 

 

 

 

 

 

 

 

Tuba Božički na Brdu

Tuba Božički so razveseljevali kot "predskupina" koncerta Glasbene šole Kranj na Brdu pri Kranju.

 

 

 

 

 

 

Tuba Božički

 

 

Tuba Božički so učenke in učenci Glasbene šole Kranj. Otroci, ki so si za inštrument izbrali tube, so se pod vodstvom odličnega učitelja spremenili v dobre može, ki so Kranju prinesli čudovito darilo - brezplačen koncert nad sotočjem Kokre in Save.

 

 

Pravzaprav tudi na videz zaspana mesta, kakršno je Kranj, čez vse leto pozornim spremljevalcem dogajanja ponudijo kar nekaj lepih in brezplačnih dogodkov, ki ti polepšajo dan in razveselijo srce.

 

Seveda pa so vedno v ozadju teh dogodkov čudoviti ljudje. Nesebični dobrotneži, ki zaradi ljubezni do svojega početja zmorejo podariti vsem mimoidočim nekaj lepega.

 

Tudi zima je v mestu lepa in tudi pozimi se da zunaj narediti marsikaj.