torek, 3. avgust 2010

Slovaška 2010


Letos smo si za poletno potepanje izbrali teden dni Slovaške. Od srede do srede, od vzhoda do zahoda. Dovolj blizu, da za družino pot ne postane naporna, a hkrati dovolj daleč, da odkriješ nov svet. In to svet, ki nas je prijetno presenetil.

Najdaljši (800 kilometrov) je bil prvi dan, ko smo se iz Kranja odpeljali vse do Košic, čudovitega mesta na vzhodu Slovaške. Od tam smo se potem vsak dan premikali bolj proti zahodu, vsak dan bližje domu, tako da smo imeli zadnji dan iz Bratislave do doma samo še 450 kilometrov avtoceste. Vsega skupaj smo naredili 2.198 kilometrov, od tega dobro polovico za pot do Slovaške in nazaj, ostalo pa po Slovaški. Avtoceste se gradijo pospešeno, glavne ceste so dobro vzdrževane.

Prvi vtisi: Slovaška nas je res prijetno presenetila. Čudovita je narava, zato mi je žal, da nismo imeli s sabo planinskih čevljev. Lepo so obnovljena stara mesta s čudovitimi mestnimi jedri, kjer ni nobenega avtomobila, čeprav so glavne ulice široke za tri slovenske. Nešteto je gradov, mogočnih, na spektakularnih lokacijah. Tri kepice sladoleda pa cenejše kot v Kranju ena.

Slovaška si s Slovenijo ne deli le podobnega imena. Tudi dežela je podobno lepa kot naša.

Za povečavo zemljevida klikni nanj.
Za nadaljevanje zgodbe o našem potovanju po Slovaški čisto spodaj levo klikni na gumb "Novejša objava".

petek, 23. julij 2010

Moč in oprema

Pri športu moč in oprema nista vedno povezana.

Z Ireno sva včeraj kolesarila. Najini kolesi imata vsako po 21 prestav. Najina oblačila so bila kolesarska.

Na dolgem klancu sta naju dohitela zakonca v srednjih letih, vsak na svojem starem kolesu. Brez prestav. V navadnih oblačilih. In sta naju na strmem klancu prehitela.

Klinc pa oprema, če nimaš kondicije!

sobota, 17. julij 2010

Skrivanje kljuca

Ne morem verjeti, da nekateri se danes skrivajo kljuce pod predpraznik.

Jaz ga dam vedno v cvetlicni lonec!

četrtek, 15. julij 2010

Filipov enajsti


Filip je nor na Lego kocke, vedno si jih zaželi za rojstni dan, zato mu jih je Irena namestila tudi na torto. Seveda take, da jih lahko poješ.

nedelja, 11. julij 2010

Polhograjska grmada

Družinski vodič po slovenskih gorah je opozarjal, da je pot na Polhograjsko grmado sicer nezahtevna, a na nekaj delih nekoliko nevarna, zato sem se na pot odpravil s precejšnjo mero previdnosti. Pa ni bilo sile, vsak otrok, ki pozna osnovna pravila varnosti v gorah, bo prišel na vrh in nazaj v dolino brez težav.



Pot je slikovita, prijetna in sproščujoča. Še posebej, če jo deliš s tistimi, ki jih imaš rad.

sreda, 7. julij 2010

Zapletanje besed

Zanimivo, kako utrujenost vpliva na možganske procese. Medtem, ko sem komaj čakal, da bi šel lahko spat, sem želel dati otrokom še zadnja večerna ukaza: "Pospravite sobo! Umijte zobe!"

Kot kaže, se možganom ni več ljubilo tvoriti dveh stavkov, pa so ju preprosto zložili v enega. Tako se je iz mojih ust zaslišal ukaz: "Pospravite zobe!"

Saj bi bil tak večerni ukaz smiseln. Če bi jaz še vedno delal v Domu upokojencev ... :)

petek, 2. julij 2010

S terencem po Gorenjski

Prijazni gospod nas je s svojim starodobnikom, ruskim terencem UAZ, zapeljal po Gorenjski. Vau, kakšna dogodivščina! Bolj, ko je bila pot slaba, boljše se je počutil avto!
Dan smo zaključili na letališču Brnik, kjer se je streha terenca spremenila v odlično razgledno ploščad.
UAZ-e delajo še danes. In niso veliko drugačni, kot so bili pred 20 leti. Kar pomeni, da so še vedno kleni terenci, ki radi delajo. Gospod, ki ima tega rdečega UAZ-a, ima doma sicer še udobno francosko limuzino z usnjenimi sedeži in avtomatskim menjalnikom. Pa se veliko raje vozi s tole "rdečo gajbo". Ker ima tale Rus neko svojo dušo. Po vožnji z UAZ-om ga razumem tudi jaz.